»Predlagane rešitve bodo omogočile nujno potreben učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala, s čimer se bo vzpostavila ničelna toleranca do korupcije in klientelizma,« napoveduje zakonsko gradivo, ki se je tik pred začetkom parlamentarnih in sodnih počitnic znašlo v zakonodajni proceduri. Vlada Janeza Janše ga bo obravnavala danes.
Ministrstvo za pravosodje predlaga obravnavo zakona po nujnem postopku. Nujnost je v gradivu obrazložena z argumentom, da se »s tem preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države in za interese varnosti«. Zakon naj bi se začel uporabljati 1. januarja 2027.
V koalicijski pogodbi so se SDS, Demokrati, SLS, NSi in Fokus dogovorili, da bodo spremenili organiziranost pregona korupcijskih dejanj, pri katerih se očita vpletenost javnih funkcionarjev in nosilcev javnih pooblastil. To nalogo naj bi v prihodnje prevzela nova specializirana tožilska enota SKOK, v katero bi se integrirala komisija za preprečevanje korupcije (KPK), obenem naj bi se ustanovili specializirani oddelki sodišč na vseh stopnjah za sojenje v zadevah, kjer obtožnice vloži SKOK. Nova tožilska enota bi potemtakem imela tri vrste pristojnosti – tožilsko, policijsko in preventivno-ozaveščevalno.
Kaj so ključna spoznanja, ki izhajajo iz zakonskega predloga?
Na ministrstvu, ki ga vodi Mihael Zupančič, so posegli po rešitvah, ki se bistveno razlikujejo od sprva napovedanih. Večjih sprememb ne bo doživelo tožilstvo, temveč sodstvo. Zakon namreč predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča Republike Slovenije s sedežem v Ljubljani, ki bo nadomestilo obstoječe štiri specializirane oddelke okrožnih sodišč. Specializirano državno tožilstvo (SDT) bi se preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) in bi dobilo nekaj več pooblastil. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ostaja nedotaknjen.
Logarjevi (za zdaj) ne bodo rušili suverenosti KPK
»Povsem neresno, neprimerno in tudi nevarno je, da se zakonodajne spremembe, ki gredo v nasprotno smer od mednarodnih priporočil GRECO in OECD ter evropske protikorupcijske direktive, pripravljajo tako hitro, praktično v tajnosti in ne da bi v njihovo pripravo vključili institucije, ki že delujemo na področju boja proti korupciji,« je ob objavi koalicijske pogodbe opozarjala KPK. Če bi KPK združili v nov tožilski organ, »obstaja resna nevarnost, da bi preventivna vloga zvodenela oziroma bila postavljena v ozadje. Takšna ureditev bi bila izjema tudi na ravni Evropske unije.«
Predsednica KPK Katarina Bervar Sternad je maja še spomnila na določbe direktive EU, po kateri mora biti preprečevanje korupcije ločeno od pregona. Pravosodno ministrstvo je, kot kaže, slišalo ta opozorila. Zakonski predlog ne predvideva demontaže KPK.
»Pozdravljamo, da je pristojno pravosodno ministrstvo razumelo naše pozive, da sta za učinkovit boj proti korupciji potrebna tako njen pregon kot preprečevanje v ločenih sistemih. Upamo, da si bodo prizadevali za učinkovito delovanje obeh,« je sporočila KPK. Predloga zakona sicer še ne morejo vsebinsko komentirati, ker ga na komisiji še niso podrobneje preučili. »Kot smo že opozorili, menimo, da bi tovrstne spremembe morali sprejemati v sodelovanju s strokovno javnostjo in pristojnimi organi, kar se v tem primeru ni zgodilo,« je opozorila KPK.
Zakonski predlog sicer omenja komisijo v določbi, po kateri bo morala nemudoma obveščati StKOK o zadevah iz njegove pristojnosti in sodelovati s StKOK pri zbiranju podatkov, ki so nujni za odločitev o kazenskem pregonu.
Namesto več specializiranih oddelkov sodišč – centralizacija
Specializirani oddelki za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj so zdaj aktivni na okrožnih sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru. Število sodnikov na teh oddelkih se vztrajno zmanjšuje: leta 2023 jih je bilo 33, lani pet manj. Obenem so oddelki neenakomerno obremenjeni, ugotavljajo na pravosodnem ministrstvu, sodniki morajo prevzemati tudi sodne spise drugih oddelkov, kar zmanjšuje njihovo učinkovitost za obravnavanje specializiranih kazenskih zadev.
Predlog zakona predvideva premestitev sodnikov na Specializirano sodišče Republike Slovenije, ki bi delovalo v prostorih ljubljanskega okrožnega sodišča. Tam bi prednostno obravnavali specializirane zadeve, ne pa tudi drugih kazenskih primerov. O pritožbah bi odločalo višje sodišče v Mariboru. Za sodno-upravni nadzor nad delovanjem predsednika novega sodišča bo odgovoren predsednik vrhovnega sodišča.
Centralizacija naj bi pospešila pregon korupcije, napoveduje pravosodno ministrstvo. V gradivu sočasno piše, da razpoložljivi podatki ne kažejo splošne neučinkovitosti obstoječe rešitve. Vendar bi zamišljena sprememba vzpostavila institucionalno verigo NPU–StKOK–specializirano sodišče. »Pričakovani učinek zakona je pospešitev in skrajšanje posameznih postopkov,« napoveduje predlagatelj.
Predsednik novega specializiranega sodišča bo moral enkrat na leto poročati državnemu zboru o rezultatih dela, trajanju postopkov in sistemskih težavah. »Javnost ima upravičen interes vedeti, kako učinkovito opravlja svojo funkcijo,« pravi predlagatelj.
Preimenovano tožilstvo bi dobilo nekaj več pristojnosti
Zadeva, ki bo po zakonskem katalogu sodila v pristojnost StKOK, bo že v fazi policijske preiskave obravnavana v novi specializirani verigi. NPU bo avtomatično prevzel preiskavo, kadar gre za sum storitve kaznivega dejanja, za katero je pristojno StKOK, ali če to od njega zahteva vodja StKOK. »Pobuda vodje specializiranega državnega tožilstva postane zavezujoča,« napoveduje predlagatelj, ki ocenjuje, da bo s tem zagotovljena večja kontinuiteta med preiskavo in pregonom.
Zakon širi pristojnosti tožilcev StKOK v kazenskem postopku, po vzoru Evropskega javnega tožilstva. Tožilec bo usmerjal preiskavo, preiskovalni sodnik pa bo imel predvsem nadzorno funkcijo glede morebitnih posegov v človekove pravice osumljenih.
Zakon povečuje število stalno imenovanih specializiranih tožilcev z deset na 25. Ustanavlja tudi posebno analitično in informacijsko enoto. Sprejetje zakona bi – predvsem zaradi novih zaposlitev na tožilstvu in sodišču – do leta 2029 povzročilo za 13,8 milijona evrov dodatnih stroškov, je razvidno iz gradiva.
Kaj o spremembi pravijo na vrhovnem tožilstvu?
Vrhovno državno tožilstvo je spomladi, ob objavi koalicijske pogodbe, spomnilo, da so predlagali več zakonodajnih sprememb, ki bi bistveno prispevale k bolj učinkovitemu pregonu korupcijskih kaznivih dejanj. Zavzeli so se za spremembe na področju kazenskega, procesnega in materialnega prava ter tožilske zakonodaje kot tudi glede sestave SDT.
»Predlog zakona nam ni bil posredovan niti ni bil s tožilstvom strokovno usklajevan,« poudarjajo na vrhovnem državnem tožilstvu, ki ga vodi Katarina Bergant. »Po prvem pregledu ocenjujemo, da predlagane spremembe po vsebini niso takšne, da bi zahtevale organizacijsko spremembo z ukinitvijo in nadomestitvijo specializiranega državnega tožilstva. Predlogi ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu najhujših kaznivih dejanj, ampak predvsem slabijo strokovno avtonomijo tožilstva s povečevanjem vpliva politike na kadrovske odločitve.«
Zakon je spisal ozek krog Demokratov
Gradivo navaja, da pri pisanju niso sodelovali zunanji strokovnjaki. Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva, so minister Mihael Zupančič in državna sekretarja Gašper Dovžan in Barbara Levstik Šega ter Žiga Erman iz kabineta ministra. Vsi so iz stranke Demokrati.