»Žive živali na paši ne kažejo znakov neustrezne oskrbe in ostajajo na gospodarstvu do morebitne drugačne odločitve uradne veterinarske službe,« so na dan odkritja na kmetiji groze v Zgornji Voličini pri Lenartu sporočili iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). In s tem izzvali revolt tako med zaščitniki živali kot tudi v političnih vrstah.
Poslansko vprašanje ministru Ciglerju Kralju
Vodja poslancev Socialnih demokratov Meira Hot pojasnila v zvezi s tem v pisnem poslanskem vprašanju terja od ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja. »Ali odkritje dvanajstih poginulih živali samo po sebi ne predstavlja dovolj resnega opozorila, da je treba nemudoma zaščititi tudi vse preostale živali?« se je vprašala Hotova in nadaljevala: »V takšnih okoliščinah bi moral biti prvi ukrep pristojnih služb temeljita presoja njihove ogroženosti ter ob ugotovljenem tveganju takojšen začasni odvzem in zagotovitev ustrezne veterinarske oskrbe ter varne namestitve v prehodnem hlevu.«
Spomnila je na podobno grozljivko iz letošnjega avgusta, ko so pri prleškem rejcu Marjanu Špuru odkrili pet govejih trupel, zasutih z gnojem. Na tej kmetiji so bile med prihodom inšpektorjev še tri žive krave, vendar je bila ena tako slabotna, da jo je moral veterinar takoj usmrtiti, preostali dve pa so rejcu trajno odvzeli. Namestili so ju v prehodni hlev v Lenartu, po tridesetih dneh pa so ju prodali. »Primerjava obeh dogodkov odpira vprašanje, ali so merila za odvzem živali dovolj jasna in ali se v praksi uporabljajo dosledno, predvsem pa, ali je pri odločanju vedno na prvem mestu zaščita življenja in dobrobiti žival,« je poudarila poslanka Hot.
Tina Gaber Golob: Poginule živali niso kot pokvarjeni traktor
Na družbenih omrežjih se je oglasila tudi Tina Gaber Golob, soproga bivšega predsednika vlade, ki je imela v preteklih štirih letih velikanski vpliv na vse, kar je bilo povezano z zaščito živali, tudi na vsebino lani uveljavljene novele zakona o zaščiti živali. »Minister Cigler Kralj, če ste našli skoraj 40.000 evrov za svoj novi službeni avto, najdite še vsaj toliko volje, da se poskrbi za živali, saj je tudi njihova zaščita ena od vaših nalog,« je Tina Gaber Golob navrgla aktualnemu kmetijskemu ministru.
Kritična je bila tudi do vršilke dolžnosti generalne direktorice UVHVVR Andreje Bizjak. »Servirate hladna uradniška pojasnila, kot da govorimo o pokvarjenem traktorju, ne pa o dvanajstih poginulih živalih. Boste poskrbeli za preostale živali, ki so ostale tam, ali čakamo nove smrti? Koliko kadavrov je še potrebnih, da se prižge alarm: dvajset, trideset?« se je vprašala Tina Gaber Golob.
Govedo v prodajo ali oddajo, prašiči na domači krožnik
Na UVHVVR smo preverili, kakšne ukrepe v povezavi s kmetijo Jurša je veterinarska inšpekcija odredila doslej. Odgovorili so, da so kondicijsko stanje tridesetih živali na paši ocenili s 3 do 4, pri čemer ocena ena na tej lestvici pomeni najslabše stanje, pet pa najboljše. Skrbniku so odredili, da mora govedu na paši vsakodnevno zagotavljati zadostne količine vode in krme, neoznačene živali pa ustrezno označiti.
Zanimalo nas je tudi, ali bodo preživele krave in prašiči ostali pri neodgovornem rejcu, ki je zanemarjal svoje živali, ki po njihovem poginu ni poklical veterinarsko-higienske službe, da bi trupla odpeljala v Koto, ki poginulih živali ni odjavil iz registra goveda, ki ni imel označenih in registriranih vseh živali na kmetiji in ki spomladi letos goved ni dal cepiti proti bolezni modrikastega jezika, čeprav je bilo cepljenje obvezno. »Za govedo, ki je na paši, je bil rejcu postavljen rok (po naših informacijah naj bi bil to 13. november 2026, op. p.), do katerega mora živali prodati ali oddati, sicer mu jih bo odvzela uprava. Izvajanje odrejenih ukrepov in stanje živali redno preverjamo v okviru uradnega nadzora,« so navedli na UVHVVR in dodali, da so za prašiče, ki so primerno prehranjeni, rejcu odredili čiščenje hlevov in mu hkrati omogočili, da jih proda ali zakolje za lastno uporabo. »Do izvršitve odrejenega bo uradni veterinar izvajal redne kontrole stanja živali,« so napovedali na UVHVVR.
Bodo redni uradni veterinarski pregledi poslej vsako leto?
Poginule živali je na kmetiji Jurša v Zgornji Voličini odkril veterinar praktik, ki je tam opravil redni uradni veterinarski pregled. Iz Veterinarske zbornice Slovenije so sporočili, da če tega pregleda ne bi bilo, nesprejemljivega ravnanja z živalmi zelo verjetno še kar nekaj časa ne bi nihče odkril. Predsednik zbornice Tomo Wankmüller je ob tem poudaril, da bi morali redne uradne veterinarske preglede na vseh kmetijah, ki redijo živali, znova izvajati vsako leto, kot je v preteklosti že bilo.
Na UVHVVR so za Dnevnik pojasnili, da država te preglede izvaja od leta 2006, in sicer na gospodarstvih, ki redijo živali, katerih proizvodi so namenjeni za prehrano ljudi, prav tako na gospodarstvih, ki redijo živali za prodajo. Pregledi so po navedbah UVHVVR namenjeni spremljanju zdravstvenega stanja in dobrobiti živali ter preverjanju identifikacije in registracije živali, evidenc in drugih predpisanih zahtev.
Poudarili so tudi, da ti pregledi že po svojem namenu niso zamišljeni kot avtomatičen vsakoletni pregled vsakega gospodarstva. »Za zdravje živali in zagotavljanje ustrezne veterinarske oskrbe je primarno odgovoren rejec, medtem ko država svoje obiske načrtuje in usmerja na podlagi ocene tveganja, aktualnih potreb in razpoložljivih sredstev. Zato so bili denimo v letih 2021 in 2022 v ospredju pregledov perutninski obrati, v letih 2023 in 2024 obrati z vidika dobrobiti živali, v letih 2025 in 2026 pa prašičerejski obrati. Predlog, da bi država iz proračuna vsako leto financirala pregled prav vseh gospodarstev, ni vprašanje zgolj finančne izvedljivosti. Ključno je, ali je tak pristop strokovno utemeljen in da so pregledani tisti obrati, kjer je za posamezno področje ugotovljeno večje tveganje,« so izpostavili na UVHVVR.