Če bi ministrstvo za okolje in prostor (MOP) odgovore na Dnevnikova vprašanja pisalo v torek, 23. junija, in ne dan prej, bi bila ena ključnih informacij drugačna. Če je bila poslovna novogradnja Vilharia v ponedeljek še brez uporabnega dovoljenja, ga je namreč dan potem vendarle dobila. V novogradnjo se bo lahko med drugim pravočasno vselila tudi Agencija EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER).
Vilharia je še zadnji projekt, ki je postopkovno obtičal zaradi razkritih nepravilnosti pri ravnanju z gradbenim odpadom. Pred njim je uporabno dovoljenje že dobilo stanovanjsko naselje Dolnov Zlato polje, Solinairov hangar za vzdrževanje letal in stanovanjska soseska Kranjska iskrica. Vse te gradnje so bile soočene s strožjim nadzorom v fazi sklepnega tehničnega pregleda. K poostrenemu nadzoru je okoljsko ministrstvo spodbudila afera gradnje novega zapora v Dobrunjah.
V skladu z izdanim integralnim gradbenim dovoljenjem bi se morali gradbeni odpadki pri naštetih zasebnih projektih oddati predelovalcu ali zbiralcu gradbenih odpadkov. Predhodna presoja vplivov na okolje je namreč pokazala, da predelava gradbenih odpadkov na gradbišču s premično napravo ni dopustna. Kljub temu se je takšna (prepovedana) predelava na gradbišču dogajala.
Tuji vlagatelj se je zanašal na lokalno znanje
»Uspelo nam je odpraviti vse odprte zadeve in pridobiti veljavno uporabno dovoljenje,« je Dnevniku pojasnil Michal Maco, direktor slovenske podružnice Corwina. Kakšne pomanjkljivosti so ugotovili pristojni pri gradnji Vilharie? »Kot tuji investitor se pri vprašanjih, ki zahtevajo specifično lokalno znanje, zanašamo na lokalna podjetja. Podizvajalec, odgovoren za ravnanje z odpadki, ni izvedel vseh potrebnih korakov pri ravnanju z gradbenimi odpadki. Gre za procesno napako v času gradnje, ki pa ne vpliva na objekt ali njegovo funkcionalnost,« odgovarja Maco in doda, da v družbi prevzemajo odgovornost za svoje projekte in za ustrezno ravnanje z odpadki. »Hkrati ta primer kaže, da vprašanje presega posamezne projekte in odraža širše sistemske izzive, vključno z omejeno lokalno infrastrukturo in nejasnimi postopki. Podobne situacije v drugih državah, kjer delujemo, nismo zaznali.«
V zvezi z razkritimi nepravilnostmi pri ravnanju z gradbenim materialom, tudi pri projektu Vilharia, so pristojni po upravni dolžnosti sprožili več inšpekcijskih postopkov. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo (IRSOE) je Dnevniku odgovoril le o ugotovitvah pregleda gradnje novega zavoda za prestajanje kazni zapora v Ljubljani.
Nezakonito odlaganje razkril Dnevnik
Zaradi utemeljenega suma nepravilnosti pri ravnanju z odpadki, nastalimi na gradbišču, je prvi inšpekcijski postopek sprožil že leta 2023, dodatne postopke je uvedel v začetku leta 2025. Dnevnik je namreč septembra 2023 razkril, da se je material z gradbišča novega zapora, ki se je gradil na območju nekdanjega nelegalnega odlagališča gradbenih odpadkov, namesto na dogovorjeno lokacijo nezakonito odlagal kar na bližnje kmetijsko zemljišče, nekaj sto metrov naprej po Litijski cesti.
Okoljska inšpekcija je zato odgovornemu podjetju izrekla globo in odredila, da nezakonito deponijo na Litijski ustrezno sanira. Kljub temu se je odlaganje še nekaj mesecev nadaljevalo. Izvajalec gradnje zapora je bil konzorcij Kolektor Koling, CGP in Pomgrad. Za odvoz gradbenih materialov je bil odgovoren podizvajalec družbe CGP, in sicer podjetje Avtoprevozništvo Anton Grandovec, s. p. Grandovec je odvoz materialov zaupal družbi Rematom, ki se je najprej preimenovala v Odpadne surovine in na koncu pristala v stečaju.
»Na podlagi podatkov o zgodovini voženj tovornih vozil, ki so prevažala zemeljski izkop z gradbišča, je IRSOE konec leta 2024 izvedel analizo poti in zadrževanja vozil na posameznih lokacijah,« Dnevniku poroča okoljski inšpektorat. Analiza je pokazala, da del odpadkov ni bil oddan pooblaščenim prevzemnikom, kot je bilo navedeno na evidenčnih listih, temveč je bil odložen na različnih lokacijah po Sloveniji. Na podlagi izvedene analize so bile identificirane posamezne lokacije ter ocenjene količine nezakonito odloženih odpadkov.
Ilegalno razvozili 5000 tovornjakov odpadkov
Portal Preiskovalno je poročal, da se je nezakonito, na več kot 34 nezakonitih lokacijah po osrednji Sloveniji, odložilo blizu sto tisoč ton gradbenih odpadkov. To je za več kot 5000 tovornjakov tovora. Nekatera odlagališča so na kmetijskih zemljiščih in ekološko občutljivih območjih, nekatera so v bližini šol in naselij, v bližini vodovarstvenih in varovanih krajinskih območij.
Inšpektorat je svoje ugotovitve posredoval ministrstvu za pravosodje, dokumentacijo je prejela tudi policijska uprava Ljubljana. Pristojnemu državnemu tožilstvu so kriminalisti zatem vložili kazensko ovadbo zoper dve pravni in štiri fizične osebe.
V zemljinah nevarne snovi, ampak okoljske škode ni
Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je okoljski inšpektorat izdal skupno kar 19 odločb, s katerimi je zavezancem naložil odstranjevanje odpadkov ter vzpostavitev zakonitega ravnanja z njimi. »V okviru postopkov je okoljski inšpektor podal tudi sum nastanka okoljske škode zaradi nezakonito odloženega zemeljskega izkopa,« poroča IRSOE.
Predhodne analize izkopov so namreč pokazale vsebnost nevarnih snovi, kot so težke kovine, ogljikovodiki, PHA, mineralna olja (karcinogeni, mutageni in ekotoksični elementi). Zato je poročilo o vplivih na okolje določalo, da bi se morali ti odpadki skladiščiti ločeno, mešanje z nenevarnimi pa je bilo izrecno prepovedano.
»Agencija Republike Slovenije za okolje je po izvedeni presoji ugotovila, da so bile v posameznih vzorcih presežene opozorilne vrednosti nekaterih snovi, vendar glede na ugotovljene okoliščine in oceno ni pričakovati znatne nevarnosti škodljivih vplivov na zdravje ljudi, okoljska škoda na tleh ni nastala,« sporoča IRSOE.
Kaj že dve leti počnejo na pravosodnem ministrstvu?
Ministrstvo za pravosodje je maja 2024, torej pred več kot dvema letoma, sprožilo notranji revizijski postopek gradnje zapora Dobrunje, s katerim naj bi se »preverile skladnosti in smotrnosti vodenja projekta«. Kaj so ključne ugotovitve tega postopka? »Notranjerevizijski postopek še ni zaključen, zato sklepno poročilo in dokončne ugotovitve še niso na voljo,« Dnevniku odgovarja ministrstvo.
Pred časom je napovedalo tudi mediacijski postopek z izvajalcem izvoza gradbenih materialov. Tega postopka potem ni izpeljalo. Namesto tega je sklenilo aneks številka 9, v skladu s katerim mora izvajalec odpraviti vse nepravilnosti v zvezi z odvozom zemljine, ne da bi za to zahteval kakršno koli dodatno plačilo. Aneks poleg tega še določa, da lahko ministrstvo unovči finančno zavarovanje, če izvajalec navedenih nepravilnosti ne bo odpravil. Ministrstvo je nazadnje še sporočilo, da izvajalcu ni plačalo stroškov odvoza zemljine z gradbišča zapora v Dobrunjah.
