Ker se je pri gradnji novega ljubljanskega zapora v Dobrunjah v Ljubljani razkrila obsežnost problematike nelegalnega odlaganja gradbenih odpadkov, med njimi tudi takšnih, ki so lahko okolju nevarni, je pristojno okoljsko ministrstvo zaostrilo svoj pristop.
Tudi pri drugih gradbenih projektih je začelo v fazi tehničnega pregleda, pred izdajo gradbenega dovoljenja, podrobneje preverjati, ali se je z gradbenimi odpadki ravnalo v skladu z dogovorjenimi pogoji. Med kršitelji se je zato začela širiti bojazen, da bi ostali brez uporabnega dovoljenja in bi obtičali na nasedlih (večmilijonskih) naložbah.
Na nemir v gradbeni panogi sta na portalu Tax-Fin-Lex opozorila Mirko Šprinzer iz podjetja Deltaplan in Tadej Žurman iz podjetja POR Consult. Pišeta, da sta seznanjena s primeri, kjer se dogajajo tihe zavrnitve oziroma neizdaja soglasij v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Dnevnik si je prizadeval pridobiti pojasnila pristojnih. Odgovorilo nam je novo ministrstvo za okolje in prostor. Vodi ga Polona Rifelj.
Nepravilnosti zaznajo med večino pregledov
Po uradnih podatkih v Sloveniji letno ustvarimo več kot osem milijonov ton gradbenega odpada. Najti ustreznega prevzemnika za vse količine predvsem zemeljskih izkopov je misija nemogoče, zmogljivosti prevzemnikov na stacionarnih lokacijah so bistveno premajhne. Zaradi pomanjkanja sistemskih rešitev se investitorji pogosto zatekajo k improvizaciji, v nekaterih primerih tudi k nezakonitim praksam.
Država se vrsto let ni posebej vtikala v vprašanje odlaganja teh odpadkov, ko se je v fazi izdaje uporabnega dovoljenja opravil tehnični pregled objekta. To mižanje je ustavila gradnja zapora, ki jo je spremljalo inšpekcijsko in medijsko razkrivanje nezakonitega odlaganja gradbenega odpada. Po primeru Dobrunje je okoljsko ministrstvo začelo bolj aktivno sodelovati pri tehničnih pregledih objektov, Dnevniku sporoča novo ministrstvo za okolje in prostor. »Ugotavljamo, da se v večini primerov pojavljajo nepravilnosti v zvezi z ravnanjem z gradbenimi odpadki, in tudi, da se deloma ali pa sploh ne upoštevajo posamezni ukrepi iz integralnega gradbenega dovoljenja.«
Obdelava v nasprotju s presojo vplivov na okolje
Investitorje so zato pozvali k dopolnitvi dokumentacije in terjali dokazila ter pojasnila, kako so ravnali z nastalimi gradbenimi odpadki. Zahtevali so tudi dokazila o tem, kako so upoštevali ostale pogoje za gradnjo, ki so izhajali iz presoje vplivov na okolje. »O vseh ugotovljenih kršitvah smo obvestili ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), ki je vodilo postopek izdaje uporabnega dovoljenja, inšpekcijo za okolje, ki je pristojna za nadzor nad izvajanjem okoljske zakonodaje, ter gradbeno inšpekcijo, ki je pristojna za nadzor nad gradnjo,« poroča okoljsko ministrstvo.
Konkretno kakšne nepravilnosti so zaznali? V skladu z izdanim dovoljenjem bi se morali gradbeni odpadki oddati predelovalcu ali zbiralcu gradbenih odpadkov. Predhodna presoja vplivov na okolje je namreč pokazala, da predelava gradbenih odpadkov na gradbišču s premično napravo ni dopustna, bodisi zaradi bližine stanovanjskih objektov ali drugih objektov z varovanimi prostori, bodisi zaradi zaščite pred čezmernim vplivom emisij hrupa ali emisij prašnih delcev v zrak.
A se je takšna (prepovedana) predelava na gradbišču kljub temu dogajala. Ministrstvo je ugotovljeno kršitev zapisalo v zapisnik o tehničnem pregledu in o tem obvestilo pristojne organe. A obenem dodaja: »Navedene kršitve niso eden od razlogov za zadržanje izdaje uporabnega dovoljenja.«
Hangar, stanovanjski naselji in poslovna stavba
S tem ministrstvo prikimava Šprinzerju in Žurmanu, ki sta v svojem prispevku pojasnjevala, zakaj se investitorju zaradi tega ne bi smela zavrniti izdaja uporabnega dovoljenja. »Kršitev pogoja med gradnjo še ne pomeni, da dograjeni objekt ni primeren za uporabo,« sta poudarjala. Ključno je namreč stanje zgrajenega objekta, ne zgodovina ravnanja z odpadki na gradbišču.
Pri katerih projektih so pristojni ugotovili opisane pomanjkljivosti? Ministrstvo poleg novega zapora našteje naslednje: stanovanjsko naselje Dolnov Zlato polje, investitor ID Dolnov; hangar za vzdrževanje letal, investitor Solinair; stanovanjska soseska Kranjska iskrica, investitor Emeco; in objekt Vilharia, investitor Vilharia Offices. Odzive in pojasnila zasebnih investitorjev bomo objavili, ko jih prejmemo.
Ministrstvo je o vseh primerih obvestilo pristojni inšpekciji. »MOPE je v svojih zapisnikih o tehničnem pregledu pri posameznih ugotovljenih kršitvah zapisalo, ali je kršitev mogoče odpraviti ali ne. V več primerih so bile kršitve pogojev tudi takšne, ki jih investitorji ne morejo več odpraviti,« pojasnjuje. V primerih, kjer je obstajal dvom o ustreznosti na gradbišču ponovno uporabljenih predelanih gradbenih odpadkov, s stališča varnosti objekta, je MNVP imenovalo izvedenca gradbene stroke, ki bo moral presoditi ustreznost vgradnje. V nobenem primeru pa ne gre za takšne nepravilnosti, ki bi lahko bile razlog za zadržanje izdaje uporabnega dovoljenja, še navaja ministrstvo. Kljub temu objekt Vilharia – v skupini prej naštetih – še nima uporabnega dovoljenja. Zakaj ne? »Investitor še odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti,« odgovarja ministrstvo.