Predstojnica sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Vesna Zadnik je povedala, da v Sloveniji živi skoraj 150.000 ljudi, ki so enkrat v življenju prejeli diagnozo raka.
Opozorila je, da bo med otroki, rojenimi letos, vsak tretji zbolel za rakom do svojega 75. leta starosti, če se v prihodnjih letih v našem življenjskem slogu ne bo spremenilo kaj bistvenega, kar bi ključno vplivalo na zdravje prebivalstva.
Trendi kažejo, da je vsako leto dva odstotka več novih primerov raka kot prejšnje leto, za leto 2026 pa ocenjujejo, da bo novih primerov več kot 20.000. Glavni razlog za več primerov raka je staranje prebivalstva, skoraj 70 odstotkov tistih, ki so zboleli leta 2023, je bilo ob diagnozi starejših od 65 let.
"Na staranje seveda ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na druge dejavnike, ki povečajo tveganje za raka. Za najpogostejše rake so to v veliki meri dejavniki življenjskega sloga, kot so kajenje, pitje alkoholnih pijač, nezdrava prehrana, z njo povezana večja telesna masa, čezmerno sončenje in podobno," je poudarila Zadnikova. Pomembna sta tudi vključevanje v presejalne programe in zgodnje odkrivanje bolezni.
Spodbudno je, da se umrljivost zaradi raka manjša, kar kaže na večjo uspešnost zdravljenja, zgodnejšo diagnostiko in uspešnost presejalnih programov, preživetje pa se izboljšuje. Petletno preživetje odraslih bolnikov, ki so zboleli med letoma 2019 in 2023, je bilo 62-odstotno. "Opažamo bistveno izboljšanje preživetja, ki je primerljivo z evropskim povprečjem," je dejala.
Zadnikova je poudarila, da rak ni ena bolezen, ampak več kot 100 različnih. Leta 2023 je največ bolnikov zbolelo za nemelanomskim kožnim rakom, in sicer skoraj 5445, a ti praviloma ne ogrožajo življenja in jih večinoma zdravijo ambulantno. V Sloveniji so med najpogostejšimi raki še rak prostate, dojke, debelega črevesa in danke, pljuč ter kožni melanom.
Teh pet lokacij raka predstavlja več kot polovico vseh rakov v populaciji. Moški največ zbolevajo za rakom prostate, novih primerov je približno 2000 vsako leto, ženske za rakom na dojki, novih primerov je približno 1500 na leto, sledita pljučni rak, za katerim zboli okoli 1000 moških in 700 žensk na leto, ter rak debelega črevesa in danke s približno 1300 novimi primeri na leto.
Najpogostejši raki se razlikujejo glede na starost ob diagnozi, mlajši največkrat zbolijo za levkemijo, mlajši moški do 50 let za rakom mod ali melanomom, ženske do 50 let pa za rakom dojke ali melanomom.
Zadnikova je opozorila, da poseben izziv predstavljajo redki raki, to so tisti, za katerimi zboli manj kot šest na 100.000 prebivalcev na leto, ki skupaj predstavljajo približno petino vseh novih primerov raka. Vsako leto v Sloveniji za rakom zboli približno 80 otrok in mladostnikov, večina za redkimi raki.
Na Onkološkem inštitutu so letos prenovili podatkovni portal SLORA, kjer so na enem mestu zbrani podatki registra raka in mednarodni podatki. V prihodnosti želijo podatke še nadgraditi, zato jih zbirajo tudi v nacionalnih kliničnih registrih.
Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Janja Ocvirk pa je poudarila pomembnost registra raka, saj lahko s podatki raka bolje obvladujejo. Pomembni pa so tudi za primerjavo z drugimi, načrtovanje ukrepov in spremljanje kakovosti obravnave.
Ocvirkova je poudarila, da nekatere rake lahko preprečimo s cepljenjem, denimo proti hepatitisu B in HPV. Največ pa lahko naredimo z zdravim življenjskim slogom, prenehanjem kajenja in uživanja alkohola, zmanjšanjem čezmerne teže ter zaščito pred soncem. Zadnikova pa je dodala, da je pomembno tudi vključevanje v presejalne programe Dora, Zora in Svit.