Janševa koalicija je s pomočjo Resnice junija sprejela novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero so odvzeli volilno pravico državljanom tretjih držav, ki živijo v Sloveniji. A ker je več nevladnih organizacij podalo pobudo za zakonodajni referendum o sprejetem zakonu, je to vladni zakon zadržalo. Tako je ostal v veljavi stari zakon, po katerem državljani držav zunaj EU na občinskih volitvah lahko volijo, če imajo pri nas stalno prebivališče.
Pobudniki referenduma, gre povečini za nevladne organizacije, med njimi kulturna društva pri nas živečih Srbov, Albancev in Bošnjakov, so medtem očitno ocenili, da imajo več možnosti za uspeh z ustavno presojo zakona o lokalnih volitvah kot z zbiranjem 40.000 glasov za zakonodajni referendum, ki bi ga lahko začeli 1. septembra. Ta teden so tako umaknili zahtevo za zakonodajni referendum, da bi odprli pot ustavni presoji.
Opozicijske politične stranke SD, Levica in Gibanje Svoboda so namreč napovedale vložitev zahteve za ustavno presojo vladnega zakona s predlogom za njegovo začasno zadržanje. Kot so pojasnili v ponedeljek, lahko le ustavno sodišče presodi, ali je odvzem pravic pri nas živečim tujcem iz tretjih držav, ki so bile zagotovljene kar 24 let, v skladu z ustavo ali ne.
Takoj začela veljati nova zakonodaja
S tem umikom referenduma je izzvenelo tudi zadržanje zakona, zato je takoj začela veljati nova zakonodaja Janševe vlade, po kateri pri nas živeči tujci iz tretjih držav na lokalnih volitvah ne smejo več sodelovati. Ker so lokalne volitve že 15. novembra, se bodo glede na predvideno časovnico že čez nekaj dni začela prva volilna opravila.
Direktor državne volilne komisije Igor Zorčič je za Dnevnik nedavno pojasnil, da "pravil igre od razpisa volitev do njihove dokončne izvedbe ni mogoče spreminjati. Naj primeroma omenim, da mora ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo že 7. septembra objaviti tudi število volilnih upravičencev."
To pomeni, da bo notranje ministrstvo za lokalne volitve v ponedeljek pripravilo volilne imenike brez imen pri nas živečih tujcev iz tretjih držav, saj v tem trenutku velja nova zakonodaja, ki jim to pravico odvzema, saj sodišče o zahtevi za ustavno presojo, ki bi zadržala novi zakon, še ni odločilo. So se pobudniki z umikom referenduma pravzaprav ustrelili v koleno?
Opozicija pričakuje, da bodo tujci iz tretjih držav lahko volili
Predstavniki opozicije so danes predstavili razloge za zahtevo za ustavno presojo volilnega zakona.
"Ali je mogoče ljudem, ki imajo tukaj stalno prebivališče, plačujejo davke, delajo, vzgajajo svoje otroke, jih imajo v vrtcu ali šoli, vsak dan pravzaprav živijo posledice odločitev občin, čez noč pri odločanju o lokalni skupnosti reči, da od danes naprej ne smejo več sodelovati," se je vprašala poslanka Socialnih demokratov Andreja Katič.
Predstavnica Gibanja Svoboda Tereza Novak je o začetku volilnih opravil, zadržanju zakona in objavi volilnih imenikov dejala, "da bi bilo v primeru zadržanja tega zakona popolnoma neprimerno, da bi ministrstvo vztrajalo pri uveljavitvi, torej pri imenikih, ki ne bi vsebovali tudi vseh prebivalcev, ki bi po zadržanju imeli možnost voliti."
"Mislimo, da lahko glede začasnega zadržanja (zakonodaje) ustavno sodišče odloči zelo zelo hitro," je dejala Katičeva in dodala, da so prav zaradi tega pohiteli in zahtevo za ustavno presojo vložili v petek zjutraj.
Pobudniki bi morali počakati še nekaj dni
Glede te pravne zagate se je oglasil tudi ustavni pravnik dr. Janez Pogorelec, namestnik člana državne volilne komisije, zaposlen v Službi vlade RS za zakonodajo, sicer pa tudi član Nove Slovenije. Dejal je, da trenutno velja nova zakonodaja in v skladu z njo v v ponedeljek objavljenih volilnih imenikih tujcev iz tretjih držav ne bo. Če bi predlagatelji referenduma zahtevo umaknili pozneje, pa bi lahko volili.
"Zamočili so predlagatelji referenduma. Če bi z umikom počakali še nekaj dni, bi bila zadeva zelo jasna," je povedal. "Zdaj lahko pride le do intervencije ustavnega sodišča. Vendar ko se bodo volilna opravila že začela, tudi intervencije ustavnega sodišča (za te volitve) ne sme več biti."
Pogorelec tudi težko verjame, da bi ustavno sodišče glede zahteve za ustavno presojo odločilo še pred ponedeljkom.
Edina druga pravna pot, pravi Pogorelec, ki bi jo lahko ubrali zagovorniki volilne pravice tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah, je ta, da bi zagovarjali tezo, da so volitve že razpisane, v zakonu pa piše, da določila veljajo za prve naslednje volitve. A s tem bi težko uspeli. Ko so namreč začeli izpodbijati novo zakonodajo, so dejansko na neki način že priznali, da velja.
