Dobrih 100.000 državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji bo z novim zakonom izgubilo pravico glasovati na lokalnih volitvah, ki so jo imeli že od leta 2002.
Predlagatelji poslanskega zakona iz vrst SDS, NSi, SLS in Fokusa ter Resnice, podprli pa so ga tudi Demokrati, te spremembe niso obrazložili, niti niso navedli nobenih utemeljenih razlogov zanjo, predlagali in sprejeli so jo po skrajšanem postopku mimo vsakršne širše javne in strokovne razprave in tudi mimo lokalnih skupnosti.
Ocenili so zgolj, da bi morali biti pri lokalnem odločanju izenačeni z ureditvijo, ki velja v nekaterih drugih, tudi sosednjih državah (razen Madžarske), v katerih tujci iz tretjih držav nimajo pravice voliti na lokalnih volitvah, razen če to dopuščajo meddržavni sporazumi. V skladu z evropsko direktivo so v vseh evropskih državah sicer izjema državljani EU, ki imajo volilno pravico.
Poskus vplivanja na volilni izid?
V opoziciji so bili kritični, da gre za poseg v že pridobljeno pravico in krčenje demokratičnih standardov. Predlagateljem so očitali izključevanje in ustvarjanje delitev, v spremembi pa vidijo tudi nevaren precedens zmanjševanja političnih človekovih pravic. Avtorjem so tudi očitali, da je v ozadju njihova fiksna ideja, da bodo s to spremembo vplivali na volilni izid.
Da gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep, ki pomeni zniževanje dosežene ravni varstva temeljnih človekovih pravic, je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Odklonilno stališče so podala tudi združenja občin, ki so opozorila predvsem na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami brez široke razprave.
V nasprotju z mednarodnimi konvencijami
Sprememba je po njegovi oceni problematična tudi z vidika mednarodnih obveznosti države. Evropska konvencija o človekovih pravicah varuje volilno pravico in prepoveduje diskriminacijo pri njenem uresničevanju ter pri njenih morebitnih odvzemih. Tudi Evropska listina lokalne samouprave izhaja iz načela, da lokalna demokracija pripada prebivalcem lokalne skupnosti, ne državljanom. Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je dodatno opozorila, da je sprememba sporna tudi z vidika skladnosti s konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, ki med drugim govori o tem, da bo pogodbenica vsakemu tujemu prebivalcu dala pravico voliti in biti voljen na volitvah lokalnih oblasti pod pogojem, da izpolnjuje enake zakonske zahteve, kot veljajo za državljane, in da že pet let pred volitvami zakonito in stalno prebiva v tej državi, lahko pa tudi manj. Lahko pa jo omeji samo na pravico voliti. Slovenija je to konvencijo podpisala leta 2006, je pa še ni ratificirala. Ta konvencija bi lahko Slovenijo neposredno pravno zavezovala, če bi bila Slovenija njena pogodbenica. Zakaj se nobena vlada v 20 letih ni odločila za njeno ratifikacijo, pa varuhinja ne želi ugibati.
Poudarila je tudi, da hitro spreminjanje zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države.
Podobno so tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije posvarili, da odvzem volilne pravice posega v ustavno varovane pravice, vsak poseg vanje pa bi moral prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti. Ocenili so, da predlagani ukrep takšne presoje pred ustavnim sodiščem ne bi prestal. V opoziciji in v nekaterih nevladnih organizacijah so že napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo.
