Klimatske naprave povečajo udobje, ob visokih temperaturah pa lahko preprečijo hude posledice vročine na zdravje. Ker velikokrat delujejo cel dan in ob tem potrebujejo veliko električne moči, so izredno veliki porabniki elektrike.
Povprečna klimatska naprava za delovanje potrebuje približno toliko električnega toka kot pečica, a jo imamo ponavadi vključeno precej dlje. V poletnih mesecih je dnevna poraba klimatske naprave podobna približno desetim ciklom v pralnem stroju (5 kWh), pri čemer pa lahko porabo precej dvigne ali zmanjša način uporabe klimatske naprave.
Pravilna nastavitev temperature je ključ do prihrankov
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) svetujejo, da klimatsko napravo nastavite na najvišjo še udobno temperaturo – priporočajo največ 24 do 25 °C. Temperatura v prostoru naj bo največ za 6 do 8 °C nižja od zunanje. Vsaka stopinja nad 25 °C pomeni od 6- do 8-odstotni prihranek pri letnih stroških za elektriko, prevelika temperaturna razlika med zunanjostjo in notranjostjo pa škodi tudi zdravju.
Klimatska naprava porabi manj energije, če dlje časa deluje pri višje nastavljeni temperaturi, kot če krajši čas deluje s polno močjo pri nižji temperaturi. Zato je bolje, če imamo klimo vključeno ves čas in deluje z nižjo močjo, kot pa če jo vključimo samo občasno, da hitro ohladimo prostor.
Ko klimatska naprava deluje, naj bodo okna in vrata zaprta. Okna zastrite z žaluzijami, roletami ali drugimi senčili, da preprečite pasivno ogrevanje prostora. Prezračujte zgodaj zjutraj ali zvečer, ko se ozračje ohladi, in poskrbite za dober pretok zraka v bivalnem prostoru.
V vročih dneh omejite dejavnosti, ki prostoru oddajo veliko dodatne toplote, kot sta uporaba pečice in štedilnika.
Pri vzdrževanju prijetnejše temperature v prostoru je lahko v pomoč tudi sobni ventilator: ta sicer ne hladi, a z gibanjem zraka ustvari prijeten občutek svežine, je cenejši in porabi bistveno manj energije kot klimatska naprava.
Redno vzdrževanje
Redno vzdrževana klimatska naprava porabi manj električne energije in ima daljšo življenjsko dobo. Poleg tega je vzdrževanje naprave pomembno tudi za zdravje. V vlažnem okolju notranje enote se namreč lahko razvijejo mikroorganizmi, plesni in glivice, ki povzročajo neprijetne vonjave in alergijske reakcije.
Napravo je priporočljivo pregledati vsaj enkrat na leto, najbolje pred začetkom poletne sezone. Sami lahko operete protiprašne filtre pod tekočo vodo in jih posušite, druga vzdrževalna dela pa prepustite pooblaščenemu serviserju. Z leti se učinkovitost klimatske naprave lahko zmanjša zaradi pomanjkanja hladilnega plina, ki počasi pronica iz sistema – serviser to preveri in ga po potrebi dopolni.
Niso vse klime enako potratne
Če klimatsko napravo šele kupujete, naj bo prva izbira energijsko čim bolj učinkovit model. Cenejši modeli se na primerjalnih potrošniških testih pogosto izkažejo za energijsko potratne, razlike med njimi pa so lahko velike. Pri 2,5-kilovatni napravi je razlika v porabi za hlajenje in ogrevanje med najbolje in najslabše ocenjenim modelom na našem testu kar 846 kWh na leto oziroma skoraj 180 evrov, pri 3,5-kilovatni napravi pa 899 kWh oziroma skoraj 190 evrov na leto. Višji začetni vložek v kakovostno napravo se torej v njeni življenjski dobi povrne.
Prenosne klimatske naprave so za marsikoga edina rešitev za hlajenje v teh vročih dneh. Rezultati testov ZPS kažejo, da so manj učinkovite, energijsko bolj potratne in precej bolj glasne kot stenske različice, zato velja nasvet, da naj bo odločitev za takšen način hlajenja le izhod v sili.