Konec meseca bo minilo šest let od sprejetja zakona, ki prepoveduje obratovanje trgovin ob nedeljah in praznikih. Do tega ukrepa smo se pozitivno opredelili tudi na referendumu leta 2003. V času od sprejetja zakona pa so se spremenile navade na področju nakupovanja. Bencinski servisi, za katere prepoved ne velja, so razširili maloprodajno ponudbo. Razširil se je tudi nov način nakupovanja prek dostavljalskih posrednikov in prihod dostavnih posrednikov. Od zadnjih je na trgu obstala samo družba Wolt.
Pred štirimi leti pa so na ljubljanski Tobačni odprli tudi Wolt Market, ki je »spletna trgovina z živili in drugimi izdelki za vsakodnevno uporabo. Uporabnikom aplikacije Wolt omogoča, da izdelke, ki jih potrebujejo, naročijo takrat, ko jim to najbolj ustreza«, so sporočili pri platformi. V ponudbi imajo pet tisoč maloprodajnih izdelkov po primerljivih cenah kot pri fizičnih trgovcih, v zadnjem času pa tudi zelenjavo in pekovske izdelke domačih ponudnikov.
Izdelke je mogoče naročiti vse dni v tednu od sedme ure zjutraj pa vse do pol polnoči. »Ker naši prostori niso odprti za javnost in so vsa naročila pripravljena izključno za dostavo, poslujemo v skladu s slovensko zakonodajo, ki jasno razlikuje med spletno prodajo in prodajo v fizičnih trgovinah. Gre za uveljavljen pravni okvir, ki velja za vsa podjetja, ki se ukvarjajo s spletno trgovino,« so sporočili v družbi.
Delavci in stranke neenako obravnavani
Prepoved obratovanja trgovin je bila uvedena predvsem zaradi zaščite pravic delavcev, torej prodajalcev, da bi imeli tudi oni dela prost dan ob nedeljah in praznikih. V družbi Wolt na vprašanje, koliko dostav opravijo na povprečno nedeljo in koliko ljudi dela v marketu, niso odgovorili. Dostavljalci so praviloma zunanji izvajalci, ki so plačani glede na število naročil, ki jih prejmejo.
»V splošnem pa seveda delovanje Wolt Marketa ob nedeljah nikakor ni v duhu prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah. Tudi na bencinskih servisih bi veljalo premisliti, ali bi bilo treba njihovo dejavnost ob nedeljah omejiti le na prodajo goriv,« je pojasnila Mojca Žerak iz sindikata Mladi plus.
Ocenila je, da gre za »luknjo v zakonodaji«, saj lahko obratujejo samo nekateri trgovci. To postavlja tudi stranke v »neenak položaj«. Na bencinskih servisih je ponudba osnovnih izdelkov praviloma dražja. Wolt Market deluje samo v Ljubljani in Mariboru. Njihove cene so ob bežnem pregledu sicer primerljive s cenami drugih trgovcev, a je v ceno treba všteti še plačilo dostavljalca. V praksi to pomeni, da je nakup dražji, kolikor večja je razdalja od trgovine. Naročiti je možno samo izdelke v skupni vrednosti, večji od 15 evrov.
»Delovanje nekaterih 'izbrancev' ob nedeljah, ki blago seveda prodajajo po višjih cenah, pomeni, da so za ljudi, ki si to lahko privoščijo, trgovine v praksi odprte tudi ob nedeljah, storitev pa zanje opravljajo tisti, ki so primorani delati ob nedeljah, zato da si sploh lahko privoščijo osnovno preživetje,« je zaključila sindikalistka.
Trgovci o neenakosti
Večji trgovci so izpostavili željo, da bi bili tudi prodajalci obravnavani enako. »Pri Tušu zagovarjamo zakonsko ureditev, ki velja enako za vse trgovce in ne predvideva izjem, ki trenutno veljajo, saj te po našem mnenju predstavljajo nelojalno konkurenco. To še posebno velja za trgovine na bencinskih črpalkah, kjer je kupcem tudi ob nedeljah na voljo široka ponudba izdelkov za vsakodnevne nakupe,« so sporočili iz družbe Tuš.
Tudi v družbi Aldi/Hofer so opozorili, da »trenutna ureditev vseh udeležencev na trgu ne obravnava enako, kar je izziv z vidika konkurenčnosti«.
V družbi Spar Slovenija pa so bolj zadržani: »Delo ob nedeljah razumemo kot izjemo, ki jo je treba skrbno in premišljeno urejati. Na splošno podpiramo obstoječo ureditev, ki daje poudarek ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem zaposlenih,« so sporočili v družbi. Glede omilitev so izpostavili: »Če pa že razmišljamo o morebitnih prilagoditvah, se zdi smiselno razpravljati predvsem o posebnostih turističnih krajev in sezonskih obdobjih, kjer so potrebe drugačne in kjer je prisotnost storitev tudi v nedeljo del pričakovanj obiskovalcev. Vsakršne spremembe pa bi morale biti dobro premišljene in sistemsko urejene.« V družbi Mercator ocenjujejo, da so se razmere na trgu spremenile od sprejetja zakona. A so dodali, da je v razpravi treba upoštevati stališča vseh deležnikov. Na agenciji za varstvo konkurence sicer nimajo nobenega postopka glede »nelojalne konkurence« zaradi poslovanja bencinskih servisov ali dostavnih platform.
Bencinski servisi: Prodajamo predvsem prigrizke
V družbi Petrol so zagotovili, da pri poslovanju spoštujejo veljavno zakonodajo. »Menimo, da je pri urejanju delovnega časa trgovin pomembno iskati ravnovesje med interesi zaposlenih, potrebami potrošnikov in nemotenim delovanjem gospodarstva. Naša prednostna naloga ostaja zagotavljanje zanesljive oskrbe in kakovostnih storitev kupcem vse dni v tednu,« so sporočili. Ob nedeljah imajo sicer povečano prodajo na lokacijah ob tranzitnih poteh in v bližini počitniških destinacij, kjer je obisk zaradi potovanj večji. Dodali so, da med izdelki prednjačijo prigrizki, kava in osvežilni napitki. »Pri izdelkih za gospodinjstvo večjih sprememb ne zaznavamo, saj se kupci z njimi praviloma oskrbijo vnaprej,« so še zagotovili.
V družbi MOL & INA so sporočili, da ob nedeljah beležijo slabši obisk kot med tednom, največ povpraševanja pa je po prigrizkih, zato širijo gostinsko ponudbo.
Spremembe zakona niso v načrtu
Na pristojnem ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so povedali, da zakonskih sprememb na tem področju ne načrtujejo. Zakonodajni okvir izhaja iz referendumske odločitve, zato bi tudi za spremembo potrebovali širok družbeni in politični konsenz.
»Po veljavni zakonodaji prepoved določanja obratovalnega časa ob nedeljah in praznikih ne velja za prodajalne do 200 kvadratnih metrov prodajnega prostora na bencinskih servisih, mejnih prehodih, v pristaniščih za javni promet, na letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah, turističnoinformacijskih centrih in muzejih,« so še pojasnili podrobnosti zakona.
Glede domnevno neenake obravnave prodaje prek dostavljalcev in fizičnega obiska trgovine pa so na ministrstvu izpostavili sodbo ustavnega sodišča iz leta 2021. Sodišče je takrat presodilo, »da obseg oziroma obstoj spletne prodaje predstavlja poslovno odločitev posameznega trgovca in s tem del podjetniškega tveganja, ne pa vprašanja ustavnosti zakonske ureditve«. Sodišče je še dodalo, da spletno naročanje ureja druga zakonodaja, zaradi česar ni mogoče govoriti o neenaki obravnavi.
Trgovinska zbornica: Hrvaški model bi bil koristen
V družbi Tuš pa so opozorili, da so trgovci v težkem položaju predvsem, ko se zgodi, da so prazniki tri dni skupaj. »To predstavlja težave za logistiko in oskrbo s svežimi izdelki. Posledično se povečajo odpisi hitro pokvarljivega blaga, kar je v nasprotju s trajnostnimi prizadevanji za zmanjševanje odpadne hrane in povzroča poslovno škodo. Zato naj zakon kot izjemo opredeli možnost nedeljskega obratovanja, kadar bi bile zaradi praznikov trgovine zaprte več kot dva dni zapored,« so poudarili.
V trgovinski zbornici pa so kot možno rešitev za omenjeni problem omenili hrvaški model: »Kot prvi korak v prihodnje bi bila ena izmed možnih rešitev hrvaški model, po katerem bi trgovec za posamezno prodajalno sam izbral največ 16 delovnih nedelj na leto. Dodatno predlagamo možnost odprtja na nedeljo, ki ni z zakonom določen dela prost dan, kadar bi bile prodajalne sicer zaprte najmanj tri zaporedne dni, da se zmanjša pritisk na trgovine ob takih situacijah večdnevnega zaprtja trgov.«