Minulo poletje so postala ta motorizirana dvokolesa v slovenskih mestnih središčih vseprisotna. So najbolj priljubljeno prevozno sredstvo dostavljalcev hrane. Masivno, z debelimi pnevmatikami opremljeno vozilo elektromotor pospešuje, tudi ko uporabnik ne vrti pedalov. Na spletu se prodajajo kot nehomologirana e-kolesa.

Dnevnik je po obsežnih preverjanjih pri pristojnih organih julija prišel do ugotovitve, da slovenski zakonodajalec in policija uporabo teh e-dvokoles izrecno dopuščata, saj jih pravno enačita z e-skiroji. Pogoje vožnje potemtakem izenačujeta s pogoji za lahka motorizirana vozila na električni pogon, če takšno predelano kolo ne presega hitrosti 25 kilometrov na uro, motor pa ni močnejši od 250 vatov.

Wolt, e-kolo, motorizirano kolo

Foto: Tomaž Klipšteter

Kako v preostalih članicah EU obravnavajo takšen tip elektrificiranih vozil? Jih uvrščajo med e-skiroje – tako kot pri nas –, med e-kolesa ali med mopede? Jih je treba pred uporabo homologirati, registrirati in zavarovati? Vprašanja smo poslali na pristojna ministrstva in organe. Odgovore smo v zastavljenem roku prejeli iz 17 držav. Sklep: nikjer ne poznajo takšne ureditve kot v Sloveniji. Skoraj povsod ta dvokolesa uvrščajo v (evropsko) predpisano kategorijo mopedov, povsod bi morala biti – v skladu z uredbo EU – predhodno homologirana.

Evropska unija že 13 let določa, kaj je e-kolo in kaj moped

Evropska unija je leta 2013 z uredbo številka 168 predpisala, katera električna (pedelec) kolesa so v pravnem smislu izenačena z navadnimi kolesi. Izpolnjevati morajo naslednje tri ključne pogoje: elektromotor pomaga uporabniku le takrat, ko ta aktivno poganja pedala; največja trajna nazivna moč elektromotorja ne sme presegati 250 vatov; pomoč motorja pa se mora postopoma zmanjševati in popolnoma izklopiti, ko vozilo doseže hitrost 25 kilometrov na uro (km/h). Takšno kolo ne potrebuje homologacije, registracije in obveznega zavarovanja ter se sme uporabljati na vseh površinah, namenjenih kolesarjem. V isti uredbi je natančno predpisano tudi, katera vozila so podvržena tržnemu nadzoru in odobritvi. V slovenski zakonodaji to področje ureja zakon o motornih vozilih (ZMV-1).

V Avstriji so jih ta mesec pregnali s kolesarskih stez

Poglejmo najprej v soseščino. V zadnjih letih je zlasti v avstrijskih urbanih območjih prišlo do močnega porasta kolesarskega prometa in drugih oblik urbane mobilnosti. Vse večja razširjenost vozil na električni pogon se kaže tudi v statistiki prometnih nesreč. Enainsedemdeset smrtnih žrtev med uporabniki koles, električnih skirojev in električnih koles v letu 2025 pomeni, da se je število skoraj podvojilo v primerjavi z letom prej. Zakonodajalec se je ustrezno odzval in prepovedal vožnjo z e-mopedi po kolesarskih stezah. S tem je s teh stez pregnal tudi kolesa, ki jih poganja motor brez poganjanja pedalov. »Poleg registracije in odobritve je treba upoštevati zlasti obveznost zavarovanja in nošenja čelade, od 1. oktobra 2026 je za e-moped potrebno tudi vozniško dovoljenje,« nam je sporočilo ministrstvo za inovacije, mobilnost in infrastrukturo.

Na Madžarskem je (homologirano) kolo, ki ga poganja motor brez poganjanja pedalov, pravno gledano moped. Če ne dosega hitrosti nad 25 km/h, vozniško dovoljenje ni potrebno, prav tako ne registracija in zavarovanje odgovornosti. Če takšno (predelano) e-kolo ni ustrezno homologirano, se ga v cestnem prometu ne sme uporabljati.

Hrvaški zakon o varnosti cestnega prometa določa, da je kolo vozilo, ki ima najmanj dve kolesi in se poganja izključno z močjo voznika ali je opremljeno s pedali ter pomožnim električnim motorjem, katerega največja trajna moč ne presega 250 vatov in se postopoma zmanjšuje do ničle, ko hitrost doseže 25 km/h, ali prej, če voznik preneha poganjati pedala. »Neizpolnjevanje katerega koli pogoja iz zgoraj navedene definicije samodejno pomeni, da se vozilo ne šteje za kolo, temveč za kolo s pomožnim motorjem homologacijske kategorije L1e, ki je predmet obveznega zavarovanja in registracije,« pojasnjuje hrvaško ministrstvo za notranje zadeve.

Bruselj je že leta 2013 določil pogoje, pod katerimi se e-kolesa pravno razlikujejo od mopedov, da jim ni treba izpolnjevati homologacijskih zahtev. Slovenski zakonodajalec je te določbe obrnil na glavo.

Podvržena so strogim pogojem overitve

E-kolesa, ki jih v Sloveniji uporabljajo woltovci, zakonodaja na Češkem izenačuje z mopedi, nam je razložil František Jemelka, tiskovni predstavnik ministrstva za promet. Pri čemer bi morala biti predhodno homologirana in zavarovana. Poleg registrske tablice morajo izpolnjevati zahteve za malo motorno kolo, voznik pa mora nositi čelado.

Če je kolo tipa pedelec predelano tako, da ga lahko elektromotor poganja tudi brez sočasnega poganjanja pedalov (na primer z namestitvijo ročice za plin), z zakonodajnega vidika postane dvokolesno motorno vozilo kategorije L1e (moped), pojasnjuje slovaško prometno ministrstvo. Po svojih značilnostih in tehničnih lastnostih ne sodi niti pod novo kategorijo »lahkih električnih vozil«, kamor spadajo izključno električni skiroji brez sedeža.

Zelo podobna je situacija v Nemčiji, kjer obravnavanih dvokoles »tehnično ni mogoče uvrstiti med kolesa oziroma pedelece«, odgovarja Hanna Büddicker z nemškega zveznega ministrstva za promet. Ta vozila se uvrščajo med mopede. Enako je pravno tolmačenje belgijskega direktorata za cestni promet in prometno varnost: »Električna kolesa, ki so predelana tako, da jih lahko poganja električni motor, ne da bi kolesar hkrati poganjal pedala, veljajo za kolesa z motorjem (mopede). Kot taka morajo biti homologirana in registrirana.«

Na Poljskem je vožnja po kolesarski stezi prepovedana

Tako je tudi na Poljskem. Vozila, ki po svoji konstrukciji spominjajo na kolesa, vendar so opremljena z neodvisnim električnim pogonskim sistemom, ki deluje brez poganjanja pedalov, uvrščajo med mopede, s katerimi je vožnja po kolesarski stezi prepovedana. Ti e-mopedi morajo biti registrirani in zavarovani, opraviti pa morajo tudi periodični tehnični pregled.

Na Nizozemskem jih obravnavajo kot tako imenovane »počasne mopede«, pri čemer mora njihovo uporabo predhodno odobriti državni organ za cestni promet (​RDW). Nizozemska zakonodaja pozna tudi tako imenovane speed pedelece. Dosežejo lahko hitrost do 45 km/h, vendar je treba med vožnjo poganjati pedala, opozori Liz Zoetekouw z nizozemskega ministrstva za infrastrukturo in vodno gospodarstvo. Uvrščeni so v kategorijo mopedov.

Kako Dnevniku odgovarjajo v nordijskih in baltskih državah? Tudi na Danskem poznajo kategorijo speed pedelec. Brez poganjanja pedalov smejo doseči hitrost do 20 km/h, ob poganjanju pedalov sme motor pospešiti do 45 km/h. Pravno so uvrščeni med mopede. S temi kolesi je vožnja po kolesarski stezi dovoljena, pri čemer mora biti voznik star 15 let ali več in imeti vozniško dovoljenje za moped. Uporabljati mora kolesarsko čelado, luči morajo biti vedno prižgane. Voznik mora imeti sklenjeno tudi zavarovanje odgovornosti, nam je odgovorilo ministrstvo za mestne zadeve, podeželje in promet.

Če je kolo predelano tako, da ga motor poganja brez poganjanja pedalov, na Švedskem postane moped, ki mora pridobiti ustrezno potrdilo o homologaciji. Zato ni izenačeno z običajnim električnim kolesom ali električnim skirojem. Biti mora zavarovano in izpolnjevati tehnične zahteve za mopede, med drugim glede zavor, razsvetljave, odsevnikov in zvočnih opozorilnih naprav, nam je razložil Niklas Strand iz švedske agencije za promet.

V Estoniji e-skiro ne sme imeti sedeža

V Estoniji obravnavana kolesa niso niti e-kolesa niti e-skiroji. Pri slednjih je namreč postavljen pogoj, da ne smejo imeti sedeža. E-kolesa ne morejo biti, ker jih poganja elektromotor tudi takrat, ko kolesar ne poganja pedalov. Zato so uvrščena v kategorijo L1e-A (kolo na motorni pogon) in morajo biti homologirana. Evropska uredba določa obveznosti za proizvajalce, uvoznike in distributerje.

Na Finskem mora biti predmetno vozilo zavarovano, voznik pa mora nositi zaščitno čelado, nam je pojasnila Sofia Johansson z ministrstva za promet in komunikacije. Podobno je v Latviji, kjer še poudarjajo, da mora konstrukcijo in tehnične zmožnosti vozila predvideti že proizvajalec. Uporaba predelanih koles je prepovedana. Motorizirana kolesa morajo biti registrirana, je sporočil Raitis Lācis z ministrstva za promet.

Tudi v Bolgariji po zavarovanje in registracijo

Če bi proizvajalec ustrezno deklariral in homologiral takšno motorizirano kolo, bi se ga na Malti smelo legalno uporabljati, vendar bi ga bilo treba predhodno registrirati. Tudi v Romuniji velja enak pogoj. Kadar se elektrificirano kolo premika brez poganjanja pedalov, ga v Bolgariji uvrščajo v kategorijo individualnih električnih vozil pod pogojem, da ne presega hitrosti 25 kilometrov na uro. Voznik mora nositi čelado, obvezna pa sta tudi zavarovanje odgovornosti in registracija.

Najbolj priljubljeno e-kolo je premočno in prehitro

Slovenska policija bi morala iz prometa umakniti oziroma prepovedati uporabo večine predelanih koles, ki jih vidimo na slovenskih kolesarskih stezah. Konkretno gre za model X7 proizvajalca Koolux, ki je med najbolj razširjenimi v Woltovi dostavljalski mreži. V Sloveniji nima pooblaščenega prodajalca, večina je nabavljena v tujih spletnih trgovinah. Eden izmed teh trgovcev (Neobike) navaja, da ima ta model e-kolesa 750-vatni motor in da doseže hitrost 50 kilometrov na uro. Je torej bistveno premočno in prehitro, da bi ga lahko slovenska policija – na podlagi svojega, v evropskem prostoru edinstvenega tolmačenja zakonodaje uvrstila med e-skiroje in mu dovolila prosto pot po naših kolesarskih stezah in pločnikih. Ta dvokolesa bi morala biti tudi pri nas homologirana, registrirana in zavarovana kot moped. Je policija že ustrezno ukrepala? Na odgovore pristojnih še čakamo.

Priporočamo