Kandidat za obrambnega ministra Valentin Hajdinjak iz NSi je v predstavitvi pred parlamentarnim odborom za obrambo poudaril, da prevzema kandidaturo v času, ko se varnostne razmere v svetu hitro spreminjajo. »Zavedam se resnosti funkcije, za katero kandidiram, sploh v času, ko mir nikakor ni več samoumeven,« je dejal uvodoma. Po njegovih besedah smo priča pospešenemu preoblikovanju svetovne ureditve, kakršna se je vzpostavila po drugi svetovni vojni. »Nič ni več tako, kot je bilo,« je dejal in opozoril, da nasilno reševanje sporov, tudi v obliki meddržavnih spopadov večjih oziroma globalnih razsežnosti, postaja vse bolj utečena praksa. Ob tem se po njegovih besedah spreminjajo tudi zavezništva, na katerih temelji slovenska varnost.

Evropa zato po Hajdinjakovi oceni tudi na obrambnem področju prevzema vidnejšo vlogo. Kot je dejal, gre za bolj konkretno in kredibilno prevzemanje odgovornosti za obrambo stare celine ter zaščito njenih interesov. »Časi, ko se je Evropa lahko zanašala izključno na svojo mehkejšo moč, so namreč preteklost,« je poudaril.

V Sloveniji je slovenski vojak v povprečju star 37 let, v Franciji 32, v Združenem kraljestvu pa le 30.

Valentin Hajdinjak, kandidat za ministra za obrambo

Slovenija ni dovolj pripravljena

Hajdinjak je opozoril, da se Slovenija v vse bolj negotovem mednarodnem okolju sooča z vedno bolj kompleksnimi varnostnimi in obrambnimi izzivi, na katere sistemsko ni dovolj pripravljena. Razlog za to vidi v strukturnih, organizacijskih in konceptualnih omejitvah obstoječega obrambno-varnostnega sistema. »Dosedanji pretirani varnostni optimizem je vodil tudi v postopno opuščanje obrambno-vojaške socializacije v šolskem sistemu ter opustitev ključnih elementov vojaške obveznosti,« je dejal. Zavzema se za obrambni sistem, ki bi bil moderen, profesionalen in ustrezno podprt na vseh ravneh, saj bi le tako lahko zagotavljal varnost državljanov in zaščito državne suverenosti. Ob tem je poudaril tudi pomen zavezništev. »Zato sem, to lahko z vso zavestjo povem, jasen zagovornik članstva Slovenije v zvezi Nato in Evropski uniji,« je dejal. Kot minister bi se po lastnih besedah zavzel, da bi Slovenija izpolnjevala svoje obveznosti do zavezništva, tudi glede obrambnih izdatkov.

Vojska se ne bori več samo z orožjem

Kandidat za ministra je zatrdil: »Naredil bom vse, da bo obrambni sistem zagotovil varno in stabilno okolje, obrambo nedotakljivosti in celovitosti državnega prostora ter napredek družbe,« je poudaril. Hajdinjak je v nadaljevanju opozoril na dejstvo, da vojaško delovanje ne poteka več zgolj na kopnem, v morju in zraku, pač pa tudi v kibernetskem prostoru in vesolju. »To pomeni, da se države ne borijo več samo z orožjem, ampak tudi z informacijami, tehnologijo in pa nadzorom nad podatki,« je strnil. 

Hajdinjak je opozoril, da se Slovenija v vse bolj negotovem mednarodnem okolju sooča z vedno bolj kompleksnimi varnostnimi in obrambnimi izzivi, na katere sistemsko ni dovolj pripravljena.

Med ključnimi težavami Slovenske vojske je izpostavil kadrovsko podhranjenost. »Trenutno je po javno dostopnih podatkih v profesionalni sestavi 6175 pripadnikov, v pogodbeni rezervi pa 1448, govorimo torej o dobrih 7600 pripadnikih Slovenske vojske, kar je daleč od zastavljenega cilja 10.000, ki ga določa resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske iz leta 2025,« je povedal in dodal, da na operativno sposobnost SV kritično vplivata predvsem pomanjkanje specifičnih strokovnih profilov, kot so različni tehnični strokovnjaki, logistiki, inženirji, ter neprimerno visoka povprečna starost vojakov. »V Sloveniji je slovenski vojak v povprečju star 37 let, v Franciji 32, v Združenem kraljestvu pa le 30,« je dodal. Poleg tega je velik problem SV, kot je dejal, »hiperinflacija visokih činov«. »Razmerje med vojaki, podčastniki in častniki je porušeno, saj je glede na postavljene ambicije vojakov bistveno premalo, delež visokih činov, govorimo o činih od majorja do polkovnika, pa prevelik,« je opozoril.

Kdo je Valentin Hajdinjak?

Valentin Hajdinjak je bil rojen leta 1973. Po študiju na ljubljanski ekonomski fakulteti je poklicno pot začel kot predstavnik za odnose z javnostmi pri krščanskih demokratih, pozneje pa je podobne naloge opravljal na več političnih in državnih funkcijah. Med drugim je bil tiskovni predstavnik prve vlade Janeza Janše, v drugi Janševi vladi pa je vodil kabinet takratnega obrambnega ministra Aleša Hojsa.

V tretji Janševi vladi je prevzel vodenje Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. Prav to obdobje bo verjetno eno od politično bolj občutljivih vprašanj njegovega zaslišanja. Hajdinjak je namreč leta 2023 odstopil s čela Darsa, potem ko se je znašel pod pritiskom očitkov o domnevnem pobiranju podkupnin za posle z Darsom in sumih kartelnega dogovarjanja pri poslu avtovleke. Očitke je sam ves čas zavračal.

Za NSi je Hajdinjak kandidat, ki naj bi obrambni resor prevzel v času, ko se od Slovenije pričakuje nadaljnje izpolnjevanje zavez do Nata, hkrati pa tudi jasnejša razprava o stanju Slovenske vojske, kadrih, opremi in dolgoročnem financiranju obrambe. Varnostne razmere v Evropi so obrambno politiko znova postavile v ospredje, zato bo moral morebitni novi minister odgovarjati ne le na vprašanja o nakupih in naložbah, temveč tudi o tem, kakšno vlogo naj ima obramba v slovenski družbi.

Priporočamo