Dober mesec po tistem, ko je stopil na čelo največje slovenske bolnišnice, bi lahko javno znane načrte Tomaža Erjavca še vedno strnili v odstavek ali dva. V njih je zarisal svetlo prihodnost, a je bil pri tem karseda nespecifičen. »UKC Ljubljana izvaja zelo širok spekter zdravstvenih storitev vključno z najzahtevnejšimi terciarnimi obravnavami, zato so izzivi na področju čakalnih dob zelo različni po posameznih področjih,« je septembra pisno odgovoril na vprašanje o skrajševanju čakalnih dob. Pred diktafone in kamere je v prostorih UKC Ljubljana stopil le s kratko izjavo ob imenovanju za vršilca dolžnosti, v živo se na vprašanja še ni odzival.
Podobna je bila komunikacija znotraj UKC Ljubljana, nam je omenilo več sogovornikov, ki želijo ostati anonimni. Erjavec je v stikih z osebjem bolnišnice prijazen, na dileme pa praviloma odgovarja pisno in naknadno, so nam povedali. Ker Erjavec znotraj javnih zdravstvenih zavodov pred prihodom v UKC Ljubljana po dostopnih podatkih ni deloval, jih to niti toliko ne preseneča. V največji bolnišnici so tudi v preteklosti že imeli izkušnje z direktorji, ki so se morali z njenim delovanjem šele seznaniti.
Predstavitev Tomaža Erjavca ob kandidaturi za polni mandat generalnega direktorja je bila nasprotje tega vtisa, smo neuradno izvedeli. Erjavec je bil pripravljen, je mogoče slišati med poznavalci dogajanja, nekateri ocenjujejo tudi, da se hitro uči. Drugi pripomnijo, da v tej fazi zagotovo potrebuje pomoč pri svojem delu, ni pa povsem jasno, pri kom jo dobi.
Prvič za krmilo velikega sistema
Več o Erjavčevih pogledih in nazorih je mogoče izvedeti iz njegovih zapisov, objavljenih v časniku Delo. Direktorji zdravstvenih ustanov morajo imeti pogoje, ki jih imajo menedžerji v realnem sektorju, je ugotavljal v enem od njih. »Z odgovornostjo mora priti avtoriteta. S tveganjem primerno plačilo. Ne zato, da bi privabili oportuniste, ampak da bi pritegnili najboljše. Tiste, ki znajo voditi ljudi, racionalizirati procese, komunicirati z javnostjo in preživeti v političnem okolju,« je med drugim ugotavljal.
V enem od lanskih zapisov se je zavzel za deregulacijo. Evropa je sinonim za regulacijo od delovnopravnih pravil do okoljskih standardov, je opažal. »Vendar strog in tog regulativni okvir pogosto duši inovacije in podjetništvo. Startupi se srečujejo z nepregledno birokracijo, visoki davki pa odvračajo podjetja od vlaganja v razvoj,« je ocenjeval. Čeprav je model Javierja Mileia v Argentini radikalen, ponuja pomembno lekcijo, je poudaril Erjavec. Preveč regulacije duši gospodarstvo, jo je strnil. Spomnimo, Milei je samooklicani anarhokapitalist, ki je volilce nagovarjal z motorko v rokah.
Erjavčeva zgodovina zajema več podjetij, a ni po dostopnih podatkih nikoli vodil velikih sistemov. Leta 2012 je ustanovil podjetje Oculus. Kot ustanovitelj SteriPro by UVC Solutions je razvijal tehnološke rešitve za zmanjševanje bolnišničnih okužb, so ob imenovanju na položaj vršilca dolžnosti navajali v bolnišnici, med letoma 2021 in 2024 je kot ustanovitelj podjetja Imber razvijal zdravstvene in tehnološke rešitve, malo manj kot desetletje je vodil podjetje Doctrina, ki razvija digitalne rešitve za izobraževanje zdravstvenih delavcev. Od leta 2018 je častni konzul Republike Moldavije v Sloveniji.
Na osnovi javno dostopnih zapisov je mogoče sklepati, da je Erjavec rojen leta 1984. Diplomiral je na koprski Fakulteti za management. Na spletu je mogoče najti njegovo diplomsko delo o spletnem oglaševanju v farmacevtski panogi. Magisterij je naredil na Gea Collegeu, po dostopnih podatkih je Erjavec avtor magistrskega dela o modelih poslovanja brez zaposlenih oziroma o tem, kako umetna inteligenca in avtomatizacija oblikujeta podjetja prihodnosti. Med zahvalami je v njem omenil tudi »sodobnega pomočnika« chatGPT. Ta je pisanje spremenil v zanimiv proces sodelovanja z umetno inteligenco, je pripomnil. Zaključil je tudi program o menedžmentu na Harvard Business School.
Serijski ustanovitelj
V mandatu četrte vlade Janeza Janše je bil Erjavec imenovan v vladni strateški svet za gospodarstvo. Na čelu UKC Ljubljana so si ga po neuradnih informacijah želeli videti zlasti pri Demokratih; na njihovem lanskem programskem kongresu je predstavljal vizijo preobrazbe Slovenije. V preostanku vladne koalicije, torej SDS in trojčku NSi, SLS in Fokus, podpora ni bila tako nedvoumna, nam je omenilo več poznavalcev dogajanja, ki se ne želijo izpostaviti.
Le redko kdo v zdravstvu ve, da se je Tomaž Erjavec s pacienti, zdravniki in medicinskimi sestrami srečeval kot dijak srednje zdravstvene šole. O odmiku od prvotne izbire pri šolanju je spregovoril v podkastu The Quest for Success, ki se posveča (podjetniški) poti do uspeha. V njem so ga predstavili kot »serijskega ustanovitelja«. Po izobrazbi je torej zdravstveni tehnik, le da tega ni prakticiral, je povedal Erjavec. Od nekdaj ga je zanimal posel, je razložil. Na podjetniški poti je doživel tako uspehe kot padce, so izpostavili v podkastu. Sebe vidi kot uspešnega človeka, ki se izziva z učenjem novih stvari. V tem duhu je obiskoval tudi Indijo (glede na prispevek, objavljen v Delu, se je med drugim učil meditacije vipasana). Med ključnimi zagatami, ki jih Erjavec vidi v Sloveniji, je zadržanost do tveganja.
Njegovo imenovanje so člani sveta bolnišnice večinsko podprli. Tamkajšnji zaposleni medtem čakajo, da se izkaže, kakšne poteze bo ubiral osmi posameznik na čelu UKC Ljubljana od leta 2026. Oblasti so v ključni zdravstveni ustanovi v državi vse prepogosto ubirale poteze z nepredvidljivimi učinki, bi lahko povzeli pripombe sogovornikov, ki opazujejo dogajanje v UKC Ljubljana.
