Svet UKC Ljubljana je za generalnega direktorja izbral Tomaža Erjavca, ki je bolnišnico doslej vodil kot vršilec dolžnosti, smo izvedeli. Erjavec naj bi se na predstavitev članom sveta temeljito pripravil. Zaposleni z njim po drugi strani še nimajo prav veliko izkušenj. Nekateri sogovorniki, ki želijo ostati neimenovani, so opazili, da bistveno raje kot na štiri oči odgovarja pisno oziroma po elektronski pošti.
Da je bil z javnim zdravstvom pri svojem delu v stikih le posredno, naj bi po naših informacijah po drugi strani sprva zmotilo celo nekatere v vladajoči koaliciji. Erjavec obenem neuradno velja za izbiro Demokratov. Na njihovem lanskem kongresu je predstavljal vizijo preobrazbe Slovenije. Pozornosti je zaradi skrivnostnega osnutka zakona, ki bo urejal preventivo, v teh dneh deležen tudi predstavnik Demokratov in minister za zdravje Tadej Ostrc.
Burno dogajanje v zdravstvenem resorju
Avtorji besedila, na katero zaradi možnosti odprave nekaterih sedanjih protitobačnih in protialkoholnih omejitev letijo številne kritike, ta trenutek še vedno niso znani, prav tako na ministrstvu skrivajo, kdo so »deležniki«, ki so posredovali sporne pobude za rahljanje zakonodaje.
Na ministrstvu za zdravje po naših informacijah zaposlene ta teden po drugi strani vabijo na pogovore, s katerimi iščejo vir odtekanja informacij o omenjenem zakonu. Več poznavalcev dogajanja, ki želijo ostati anonimni, nam je omenilo tudi, da so v dokumentu z zakonskim osnutkom sledi odpiranja oziroma shranjevanja na računalniku ministra Ostrca. To ne pomeni nujno, da je avtor on sam oziroma da je edini avtor omenjenih načrtov, so nas opozorili.
Po naših neuradnih informacijah pa dokument ni nastal na pobudo in ob podpori strokovnih služb ministrstva. Minister se je zapletel tudi s pojasnjevanjem, kaj naj bi sploh vseboval osnutek. Izkazalo se je namreč, da je različica, ki jo je javnosti posredoval minister sam (v studiu RTV Slovenija), enaka različici, ki je že predhodno prišla v javnost, pri čemer je isti dokument minister interpretiral drugače. Več poznavalcev dogajanja je poudarilo tudi, da so Ostrčeve peripetije z alkoholno in tobačno zakonodajo izrazito neugodne za vlado kot celoto.
Minuli teden je Ostrc zanikal možnost, da bi na ministrstvu za zdravje rahljali kadilsko zakonodajo, znova pa je napovedal preverjanje učinkov ukrepov na področju alkohola. Na ministrstvu na celo vrsto naših vprašanj v zvezi z zgoraj omenjenimi nejasnostmi še niso odgovorili.
V ozadju burnega dogajanja v zdravstvu je tudi vprašanje, kdo in kako bo bolnišnice reševal iz rdečih številk. Spomnimo, v prvem polletju so imeli v ljubljanskem UKC 4,8 milijona evrov minusa. Lani je bolnišnica poslovala s 600.000 evri presežka, a si k temu bistveno pripomogle odločitve takratne vlade Roberta Goloba glede financiranja.
Pomembna težava ljubljanskega UKC ostajajo tudi dolgovi oziroma zamude pri plačilih. Te lahko glede na dosedanje izkušnje prej ali slej privedejo do velikega nezadovoljstva upnikov, oblasti pa v takih primerih bolnišnice v sili rešujejo z dodatnim denarjem.
Spomnimo, minister za zdravje Tadej Ostrc je že poleti nakazal, da se bodo skušali omenjenemu scenariju tokrat izogniti. Največji minus, 9,87 milijona evra, je imel v prvih petih mesecih UKC Maribor, kjer je donedavnega direktorja Vojka Flisa po odstopu kot vršilec dolžnosti nasledil Anton Crnjac. V nasprotju z Erjavcem pri vodenju zdravstvenih zavodov ne velja za nepopisan list, na čelu mariborskega UKC je bil že v mandatu tretje vlade Janeza Janše.
Varčevalna nota
Erjavec je diplomiral na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, magisterij je opravil na Gea Collegeu, po podatkih UKC Ljubljana je končal še program o menedžmentu na Harvard Business School. Bil je ustanovitelj podjetja Imber, vodil je tudi podjetje Doctrina, ki razvija digitalne rešitve za izobraževanje zdravstvenih delavcev, leta 2012 je ustanovil podjetje Oculus.
Vodstev, ki bi se upirala zahtevam po varčevanju v bolnišnicah in bi od oblasti veliko zahtevala, si vlade glede na dosedanje izkušnje praviloma niso želele. Tudi opozorila, da je treba poiskati trajne sistemske rešitve za finančne luknje, v koalicijah ne glede na sestavo neradi slišijo.
Letos je varčevalna nota posebno izrazita, v zdravstvenem resorju pa so od vodstev bolnišnic zahtevali pripravo sanacijskih načrtov. V UKC Ljubljana so takšen načrt pripravili še v mandatu direktorja Marka Juga, ki je odstopil.
»Program ukrepov, ki ga je pripravilo prejšnje vodstvo, je ena od podlag, ki jih pregledujemo. Ukrepe bomo preverili glede na dejanske podatke in njihovo izvedljivost ter jih po potrebi dopolnili,« je pred dobrimi tremi tedni napovedal Erjavec. Zatrdil je tudi, da cilj optimizacij ni zmanjševanje potrebnih zdravljenj.