Po Štrukljevih besedah ne drži, da so se rezultati v mednarodni raziskavi PISA s povečevanjem števila učiteljev poslabšali, kot je na novinarski konferenci navedel premier, ampak je bilo ravno nasprotno. Od leta 2002 do leta 2022 so bili dosežki slovenskih 15-letnikov nadpovprečni, pri naravoslovju celo med najboljšimi v Evropi, leta 2022 pa so se obrnili izrazito navzdol, je za STA navedel glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj.
Spomnil je, da je imela Slovenija v obdobju pandemije covida-19, in sicer v času takratne Janševe vlade, "enega najdaljših obdobij zaprtja šol v Evropi". "Iz strokovne literature je enoznačno jasno, da je to škodilo zlasti učencem iz socialno šibkih družin, in verjetno je del tega padca treba pripisati tudi temu dolgemu zaprtju šol, ne trdim pa, da je to vse," je dodal.
Za nekorektne je označil Janševe navedbe, da se je število učiteljev od leta 2002 povečalo za 42 odstotkov in da je število učiteljev naraščalo hitreje kot število učencev. Kot je pojasnil, se je število učiteljev povečalo z uvedbo devetletke, ko se je v osnovne šole dodal nov razred, razširila sta se tudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje, kakršnega večina evropskih držav ne pozna, ima pa Slovenija tudi zaradi tega enega največjih deležev zaposlenih žensk. Prav tako se je Slovenija po njegovih besedah zavestno odločila, da bo vzdrževala majhne podružnične šole, da bi ohranjala poseljenost podeželja, kar pa dodatno povečuje število učiteljev glede na število učencev.
Janša in Rončević vsak po svoje
Ob tem je Štrukelj omenil razkorak v izjavah Janše in ministra za izobraževanje Boruta Rončevića, ki je ob predstavitvi rezultatov raziskave PISA 2025 dejal, da ni problem v učiteljih in ravnateljih. Predsednik vlade pa po Štrukljevih besedah neposredno namiguje, da naj bi odgovornost za padec dosežkov nosili učitelji. Ob tem je Štrukelj spomnil, da v Svizu že dlje časa opozarjajo na neustrezno financiranje vzgoje in izobraževanja, ki je pod povprečjem OECD, in na nekvalificirane učitelje zaradi pomanjkanja kadra.
V zvezi z Janševimi navedbami o večanju števila zaposlenih v javnem sektorju pa je Štrukelj, sicer tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, dejal, da je Slovenija po deležu javnih uslužbencev na 15. mestu v EU, pri čemer so na vrhu najbolj razvite države, tudi po deležu BDP, ki ga namenja za javni sektor, je Slovenija v sredini oziroma nekoliko nad povprečjem EU.
Štrukelj se ne strinja z Janševo navedbo, da se v javnem sektorju umetno ustvarjajo delovna mesta v administraciji. "Naj pokaže na tiste skupine in na tiste dele javnega sektorja, ki ne opravljajo svojega dela oziroma so nepotrebni," je pozval sindikalist. Ob teh Janševih izjavah Štrukelj vidi možnost, da bi se del javnega sektorja prenesel na zasebni sektor, s čimer bi se zmanjšal javni sektor. "Ampak s tem se strošek države ne bo zmanjšal, kvečjemu se bo povečal," meni.
