Torkova napoved obsežne reforme v vzgoji in izobraževanju, ki jo je minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević napovedal v luči zelo slabih rezultatov slovenskih petnajstletnikov v mednarodni raziskavi PISA, še naprej razburja.
Rončević je ob oceni, da »gre za nacionalno katastrofo«, odpor ob napovedi ukinitve devetletke pričakoval. Na očitke nasprotnikov reforme se je odzval s pojasnilom, da »kot minister ni zavezan pedagoškemu establišmentu in njegovim partikularnim interesom in biznisiranju, ampak otrokom, ki bodo nekoč vodili naše gospodarstvo in javne zadeve, nas zdravili, vzdrževali našo infrastrukturo ter učili naše otroke in vnuke«.
Minister je poudaril, da ne bo dovolil popuščanja ter da bodo reformo izpeljali na podlagi desetih izhodišč in v partnerstvu s stroko, učitelji, ravnatelji, starši in drugimi, ki jim je resnično mar za znanje in prihodnost naših otrok.
Pomembno postopno nadgrajevanje
Nekdanji minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj je nad izhodišči predlagane reforme šolstva zgrožen. Napovedane ukrepe je označil za neresne, saj meni, da ne bodo izboljšali kakovosti vzgojno-izobraževalnega sistema.
Logaj se je v vlogi poslanca Svobode najbolj obregnil ob ukinitev devetletne osnovne šole, kot nekdanjega direktorja Zavoda RS za šolstvo pa ga je zmotilo tudi, da v reformi ni niti besede o izboljšanju kakovosti predšolske vzgoje.
»Vračali bi avtoriteto, ki je ni mogoče vrniti kar na pladnju. Gre za sistemske rešitve, za postopno nadgrajevanje sistema,« je povedal Logaj. Izpostavil je, da sistem vzgoje in izobraževanja »ni tako enostaven, da se lahko kar z danes na jutri nekdo spomni in javno zbega ljudi, kaj vse bo spremenil«.
»To se mi zdi neresno in neodgovorno do tako kompliciranega, zahtevnega in pomembnega nacionalnega podsistema, kot je javna vzgoja in izobraževanje. Mesec dni smo govorili o selitvi ministrstva v Novo mesto, zdaj govorimo o ukinitvi devetletne osnovne šole,« je bil na matičnem odboru o zakonodajnem predlogu o brezplačnih vrtcih ogorčen Vinko Logaj.
Namesto s skalpelom s sekiro
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je odziv Rončevića na slabe rezultate raziskave PISA 2025 in napoved reforme izobraževalnega sistema ocenil kot impulzivna. Po njegovih besedah pomeni ukinitev devetletke in zamenjava z osemletko »globoko in kompleksno spremembo sistema, ki jo je minister očitno potegnil iz zraka, impulzivno in nepremišljeno, ker bi bila sicer zapisana v koalicijski pogodbi kot ključni projekt mandata sedanje vlade na področju izobraževanja«.
Štrukelj se sprašuje, kakšna je sploh povezava med res slabimi rezultati v Pisi in uveljavitvijo osemletke. Izpostavil je, da je v vsakem šolskem sistemu ključna predvidljivost. »Metati iz tira kompleksen, skrajno občutljiv sistem z bombastičnimi, radikalnimi spremembami, ki si jih izsesal iz prsta, je popolnoma neodgovorno! Namesto s skalpelom gremo nad sistem z drvarsko sekiro,« je bil v pogovoru za Dnevnik ogorčen sogovornik.
Po mnenju predsednika Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Saše Božiča so rezultati raziskave PISA 2025 alarm, da se je treba s šolstvom začeti resno ukvarjati. Meni, da lepotni popravki ne pridejo več v poštev, da pa napovedana uveljavitev osemletke, ki je bila veliko presenečenje, zahteva temeljit razmislek. »V resnici si ta trenutek sploh ne predstavljam, kako bi to izpeljali, če bi se zdaj tega lotili. Treba si bo vzeti čas in ne iti v spremembe na hitro, dobro premisliti in s strokovnjaki določiti pot za naprej,« je dejal. Uvedba osemletke v šolskem letu 2028/29 je po njegovem mnenju težko izvedljiva.
Kot ključno je izpostavil odnos družbe do znanja, ki »danes ni več vrednota, ampak je vrednota ocena«. Spomnil je, da je bila zaključna ocena vrsto let edino merilo za vpis v srednje šole, kar je sprožilo ogromen pritisk na šole zaradi višanja ocen. Zato so ravnatelji pozdravili spremembo, po kateri za vpis v srednje šole šteje tudi dosežek na NPZ. Ob napovedi ministrstva, da po spremembi NPZ ne bi več štel kot kriterij za vpis, pa je po Božičevih besedah še veliko neznank. Med pomembnimi dejavniki je omenil tudi »razmere, v katerih učitelji delajo, kjer je njihova strokovna avtonomija velikokrat pod vprašajem s strani zunanjih deležnikov«.
Dobre šole za vse, ne le za tiste z denarjem
Po oceni predstavnice Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije mag. Mojce Mihelič pa gre pri napovedi ukinitve devetletke za dimno bombico, ki naj bi »zadimila« vpeljavo drugih pomembnih novostih, ki se obetajo na področju vzgoje in izobraževanja.
»Menim, da državna sekretarka MIZM natančno ve, kaj počne, in da se minister ne ukvarja ne z vrtcem in osnovnim šolstvom ne s srednjo šolo, ampak sledi koalicijski pogodbi in temu, kar mu pripravi državna sekretarka. Na ministrstvu so ob tem brezkompromisni in se stvari lotevajo zelo odločno. Novosti napovedujejo radikalno, v resnici pa gre za to, da bodo lahko potihoma izpeljali skrito agendo – ustanovitev zasebnih vrtcev in šol,« meni Mojca Mihelič.
V tem sogovornica, kot je poudarila, sicer ne vidi nič slabega. Zdi se ji prav, da imajo starši izbiro, kje bodo šolali svoje otroke in po kakšni ideologij, a da mora biti to omogočeno vsem staršem, ne samo tistim, ki imajo dovolj denarja, je poudarila: »Če bo država ponudila zavodom koncesijo, potem bodo lahko starši otroka vpisali na želeno šolo ne glede na to, koliko imajo denarja in ali se njihov otrok obnaša primerno za omenjeni zavod. Že zdaj se namreč dogaja, da si zasebne šole same izbirajo otroke, tiste, ki niso po njihovih merilih, pa zavrnejo in jih napotijo v javne šole.«
Glede napovedanega zgodnejšega opismenjevanja, ki je bilo doslej po ministrovih besedah razpotegnjeno čez celotno prvo triado, po novem pa naj bi se izvajalo le v prvem razredu, je Mojca Mihelič povedala, da je bilo tako tudi v preteklosti, a da se ni dobro izšlo. Ravnateljica je spomnila, da so včasih otroci več brali doma in so v prvi razred prihajali s približno enakim predznanjem, medtem ko so danes razlike med njimi izjemno velike.
»Nekateri otroci celo do tretjega razreda z veliko muko slabše usvojijo črke in pri tem potrebujejo veliko podpore. Sprašujem se, kako bo z njihovim znanjem v prihodnje, če se bodo začeli šolati leto kasneje, to pomeni v zdajšnjem drugem razredu. Vprašanje je, koliko bo njihovo učenje poglobljeno in učinkovito. Ali bodo šole staršem po novem naložile še več dela?« se sprašuje Mojca Mihelič.