Strokovnjaki z ljubljanske, mariborske in primorske univerze so opozorili, da predstavniki politične oblasti zavračajo vabila v informativne oddaje Radiotelevizije Slovenije (RTVS), ne dajejo izjav njenim novinarkam in novinarjem ter jim omejujejo postavljanje vprašanj na novinarskih konferencah in sorodnih dogodkih.
Vedno večje število takšnih primerov po njihovih navedbah kaže na sistematično izogibanje in ignoriranje. Takšno ravnanje oblasti ne kaže le na problematičen odnos do javne radiotelevizije, ampak tudi na širši problem demokratične vidnosti in odgovornosti oblasti, so poudarili.
Diskriminacija RTVS
Zato pozivajo predstavnike politične oblasti, naj nemudoma prenehajo prakse diskriminatornega izogibanja sodelovanju z RTVS ter da novinarkam in novinarjem RTVS omogočijo postavljanje ključnih vprašanj. S tem celotni slovenski javnosti zagotovijo odgovore in pojasnila, potrebna za presojo delovanja oblasti in varovanje demokracije.
Pozivajo tudi novinarske organizacije in uredništva RTVS ter drugih medijev, naj primere omejevanja dostopa do političnih predstavnikov in sistematičnega izogibanja beležijo ter nanje javno opozarjajo.
"Demokratična vidnost oblasti pomeni njeno izpostavljenost javni presoji, ne zgolj ustvarjanje javne podobe s pomočjo služb za odnose z javnostmi in tistih medijev, ki si jih izbere ali so z njo tesno povezani," so pojasnili. Demokratična vidnost po njihovih navedbah pomeni, da je delovanje oblasti v demokratični družbi podvrženo javnemu nadzoru in da ima javnost pravico do celovite obveščenosti. "Za to so potrebni mediji, zavezani načelu javnosti, kritično novinarsko izpraševanje in odprto soočanje stališč," so poudarili.
V nasprotju z evropskimi standardi
Zavračanje sodelovanja z mediji in odgovarjanja novinarkam in novinarjem je posebej problematično v odnosu do RTVS, so zapisali. Kot izvajalka javne službe ima v skladu z zakonom o RTVS nalogo, da celovito in nepristransko obvešča javnost, omogoča pluralnost mnenj ter spodbuja javno razpravo o vprašanjih skupnega pomena.
Sistematično izogibanje predstavnikov oblasti zato ne otežuje zgolj dela novinark in novinarjev, temveč tudi izvajanje javne službe in uresničevanje pravice javnosti do obveščenosti. Zapisali so, da je takšno ravnanje tudi v nasprotju z evropskimi standardi medijske svobode in pluralizma, ki poudarjajo pomen neodvisnih javnih medijev za demokratični nadzor nad oblastjo.
"Ko vladajoča politika sistematično izbira, katerim medijem bo odgovarjala, katerim novinarkam in novinarjem bo omogočila vprašanja ter v katerih okoliščinah bo nastopala, ne govori več z javnostjo, ampak sama s sabo," so zapisali v izjavi.
