Mlečni sektor velja za enega najbolje organiziranih delov slovenske agroživilske verige. »Imamo visoko stopnjo samooskrbe, dobro organizirane proizvajalce, močno zadružništvo, predelavo z izdelki visoke kakovosti in pomembno prisotnost domačih izdelkov na trgovinskih policah. Kljub temu pa panoga ni imuna za podnebna tveganja, nihanja cen, stroškovne pritiske in vse zahtevnejše razmere na mednarodnih trgih,« je stanje v mlečnem sektorju, ki je zaradi nizkih odkupnih cen mleka letos v veliki krizi, opisal prehranski varuh Branko Ravnik.
Tretjina slovenskega mleka gre v tujino
Pretežni del mleka od kmetov odkupijo zadruge. Nekatere od njih ga nato vsega prodajo slovenskim mlekarnam, druge ga del tudi izvozijo, tretje ga samo izvažajo. »Odkup mleka je razdrobljen, prav tako njegova prireja. Povprečno število krav molznic pri nas je med 12 in 15, v Avstriji 25, v Nemčiji celo 75. Mleka je trenutno preveč. Slovenija ga približno tretjino izvozi, največ v Italijo. Tja se iztekajo presežki mleka iz vse Evrope, mi pa z našimi količinami ne moremo postavljati pogojev in pravil,« je na nedavni razpravi o izzivih mlečne verige v Sloveniji, ki jo je na sejmu Agra organiziral prehranski varuh, dejala Karmen Sadek Pučnik, direktorica Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica in predsednica odbora za govedorejo pri Zadružni zvezi Slovenije.
Ben Moljk, raziskovalec na oddelku za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS), je za Dnevnik pojasnil, da je bila v letu 2025 povprečna odkupna cena mleka 49,8 centa na liter. Padati je začela novembra lani, najnižjo povprečno vrednost, 36,9 centa, pa je dosegla maja letos. Podatkov za poletne mesece še ni, saj jih Statistični urad Republike Slovenije (Surs) objavlja s trimesečnim zamikom, po neuradnih ocenah pa naj bi se julija in avgusta odkupne cene mleka v povprečju gibale okoli 35 centov.
Cenovna vojna še vedno maha z repom
Po Moljkovih navedbah na nizke odkupne cene vplivajo presežki mleka v Evropi, ki so tudi posledica geopolitičnih razmer, med drugim cenovnih vojn med Kitajsko in Evropo ter med ZDA in Evropo, ki sta prinesli višanje carinskih dajatev. Svoje je dodala tudi nizka vrednost dolarja oziroma visoka vrednost evra, zaradi česar so evropski mlečni izdelki na ameriškem trgu slabše konkurenčni in ostajajo v Evropi. »Cenovna vojna, ki se je začela ob koncu lanskega leta, še vedno maha z repom. Prej so bile odkupne cene mleka visoke, zato je večina pomembnih evropskih proizvajalk povečala prirejo, tudi Poljska in Nemčija, od koder je velik pritisk mlečnih izdelkov na naš trg,« je razložil Ben Moljk.
Povedal je tudi, da so mleko kmetom najslabše plačevali tisti odkupovalci, ki ga prodajajo v Italijo. Tja gre dobra tretjina slovenskega mleka. »Slovenske mlekarne nimajo takšnega cenovnega nihanja, kot je značilno za prodajo našega mleka v Italijo,« je izpostavil Ben Moljk. Pojasnil je, da se je v začetku poletja v Italiji sicer zgodil cenovni preobrat, vendar njegovega učinka dobavitelji slovenskega mleka zaradi slabše kakovosti surovine še ne čutijo. Rast odkupnih cen naj bi se zgodila jeseni. Takrat je pričakovati tudi večjo porabo mlečnih izdelkov, ki se je poleti zaradi visokih maloprodajnih cen upočasnila.
Kmet Andrej Korošec: Že vse leto delamo s čisto izgubo
Evropska unija od leta 2013 objavlja podatke o povprečni odkupni ceni mleka v državah članicah. Po navedbah Karmen Sadek Pučnik je bila v letih od 2013 do 2025 povprečna odkupna cena mleka pri nas tri cente nižja od povprečja EU, v Avstriji pa šest centov višja. »Ta denar manjka slovenskim kmetijam za naložbe,« je pripomnila. Poudarila je tudi, da KIS od leta 2019 izračunava lastno ceno pridelave mleka. »Od 90 mesecev smo bili z odkupno ceno mleka več kot 30 mesecev pod lastno ceno,« je dejala Sadek-Pučnikova, kmet Andrej Korošec iz Spodnje Brežnice pri Poljčanah pa je potarnal: »Že vse leto delamo s čisto izgubo.« Rešitev za to, da ne bi odkupne cene preveč nihale, vidi v dolgotrajnejših pogodbah s kupci.
Nekateri tokratne krizne razmere v mlečnem sektorju primerjajo s tistimi iz leta 2016. Toda Ben Moljk je prepričan, da je letos še slabše. »Takrat so bile problem le nizke odkupne cene, zdaj so problem tudi višji stroški prireje zaradi pomanjkanja krme,« je pojasnil. Komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je nedavno opozorila, da bi lahko nadaljevanje takšnih razmer privedlo do trajnega opuščanja mlečne proizvodnje in živinoreje nasploh. Ben Moljk je za Dnevnik poudaril, da se lahko zaradi pomanjkanja krme zgodi dvoje: da bodo nekateri rejci dvignili roke, rekli, da se tega ne gredo več, in izpraznili hleve. Drugi utegnejo zaradi bojazni pred pomanjkanjem krme živali predčasno odpeljati v zakol. To bi posledično privedlo do polnjenja skladišč z govejim mesom in do padca odkupnih cen mesa. »Sušne razmere bodo zagotovo vplivale na stalež živine. Bojim se, da se utegne zmanjšati tudi do petnajst odstotkov,« je ocenil Ben Moljk.
Zakaj pri nas prevladujejo siri iz tujine?
Karmen Sadek Pučnik je izpostavila tudi upadanje deleža slovenskih mlečnih proizvodov na trgovinskih policah. Prehranski varuh Branko Ravnik je med zadnjim popisom živil pri največjih trgovcih ugotovil, da je delež slovenskih mlečnih izdelkov v trgovinah praviloma višji kot v številnih drugih sektorjih. Pri klasičnih trgovcih se giblje med 60 in 90, pri diskontnih pa med 17 in 30 odstotki. Pri mleku in mlečnih izdelkih je največji delež izdelkov z navedenim slovenskim proizvajalcem v trgovini Tuš (86 odstotkov) in najmanjši v Eurospinu (17 odstotkov).
Kljub izdatni samooskrbi z mlekom (v letu 2025 je bila 130-odstotna) je zelo skromen predvsem delež popisanih sirov slovenskega izvora. Najvišji je bil v Sparu (32,2 odstotka) in najnižji v Lidlu (3,9 odstotka). Po podatkih Sursa se je uvoz sirov lani dodatno povečal, in sicer na 33.200 ton. Jernej Rozina, direktor svežih programov v Mercatorju, je na varuhovi razpravi o izzivih slovenske mlečne verige predstavil svoj pogled na to. »Slovenska industrija dela odlično na svežem in trajnem mleku, jogurtih, smetani in skutah, že desetletja pa zastaja pri sirih. Tukaj ni konkurenčna. Proizvodnja sirov drugod v Evropi je za sprejemljivo kakovost, ki jo potrošnik išče, bistveno cenejša. S prihodom diskontov na slovenski trg je tukaj nastal nov moment, ki je potrošnika preusmeril od nekdaj slovenskih sirov na cenejšo tujo proizvodnjo,« je opozoril Jernej Rozina.