Predsednik SDS Janez Janša je namreč napovedal, da bo stranka, če bo zakon sprejet, strankam, ki ga bodo podprle, poslala izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Iz vrst Demokratov, Resnice ter trojčka okoli NSi so že napovedali podporo zakonu.

Dogajanje okoli zakona o vladi se je sicer v zadnjem tednu že enkrat obrnilo. Svoj predlog sprememb zakona o vladi je najprej vložilo Gibanje Svoboda, ki je nameravalo število ministrstev oziroma vladnih resorjev zmanjšati na 16. A je stranka predlog tik pred obravnavo umaknila. V Svobodi so odločitev utemeljili z novimi razmerji moči v državnem zboru in ocenili, da se je že na prvih sejah novega sklica DZ pokazalo, kdo tvori nastajajočo parlamentarno večino. S tem je pobudo pri oblikovanju prihodnje vladne strukture prevzela SDS.

Kaj predvideva predlog

Predlog SDS predvideva zmanjšanje števila ministrstev s sedanjih 20 na 14, ob tem pa ohranja ministra brez resorja, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Poleg tega predvideva združitev področij gospodarstva, dela in športa v eno ministrstvo, posebno ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, združitev notranjih zadev in javne uprave ter ponovno združitev izobraževanja, znanosti in mladine. Prav nekatere od teh rešitev so že sprožile kritike. V Levici opozarjajo predvsem na združevanje področij dela in gospodarstva, saj menijo, da bi takšna ureditev oslabila socialni dialog in položaj delavcev. Kritični so tudi do ukinjanja ministrstva za solidarno prihodnost.

Janša prihodnje korake opisuje postopno. Po morebitni potrditvi zakona naj bi SDS strankam podpornicam poslala izhodišča za koalicijsko pogodbo. Če bi bila ta usklajena, bi sledilo še usklajevanje področnih programov za prihodnja štiri leta, šele nato pa tudi pogovori o sestavi nove vlade. Ob tem prvak SDS poudarja, da vlade ne bodo sestavljali za vsako ceno.

Po morebitni potrditvi zakona naj bi SDS strankam podpornicam poslala izhodišča za koalicijsko pogodbo. Če bi bila ta usklajena, bi sledilo še usklajevanje področnih programov za prihodnja štiri leta, šele nato pa tudi pogovori o sestavi nove vlade.

Sredino glasovanje bo zato pomembno predvsem kot politični signal. Če bo zakon sprejet, bo SDS dobila izhodišče za začetek koalicijskih pogajanj in prvi dokaz, da lahko v državnem zboru zbere podporo za oblikovanje nove vlade. Če bi se pri glasovanju zapletlo, pa bi se pokazalo, da napovedana večina še ni dovolj trdna niti za prvi večji politični preizkus. 

Priporočamo