»Predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade,« se glasi prvi odstavek 111. člena slovenske ustave, ki ureja volitve predsednika vlade. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je medtem včeraj sporočila, da kandidata za mandatarja prihodnje vlade ne bo predlagala, saj da po opravljenih posvetovanjih nihče od potencialnih kandidatov za premierja ni prinesel 46 glasov podpore, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati. Relativni zmagovalec volitev Robert Golob iz Svobode ji je dejal, da v teh okoliščinah soglasja za prevzem mandata ne more dati, prvak SDS Janez Janša pa uradno vztraja, da desnosredinske vlade še ne sestavlja.
Ob tem se je na političnem prizorišču vnela debata, ali ni predsednica s to potezo nemara kršila ustave, saj da bi morala ne glede na zapletene politične okoliščine vendarle predlagati nekoga. »Ustava je napisana tako, da mora obstajati kandidat, o katerem se glasuje, sicer se sploh ne more preiti v drugi krog. Mislim, da je to ustavna dolžnost predsednika republike. V konkretnem primeru mislim, da je predsednica preveč zlahka sprejela to svojo odločitev,« recimo meni pravnik Rajko Pirnat. Podobno meni tudi ustavni pravnik in član NSi Janez Pogorelec. »Potruditi se mora do zadnjega trenutka, in če niti do 10. maja nihče ne da soglasja h kandidaturi, potem lahko reče, da ne more nikogar predlagati …« je tvitnil.
Gre za precedens
Vrstijo se tudi drugačne interpretacije, torej da ustava izrecno ne nalaga dolžnosti, da mora predsednik v prvem krogu nujno predlagati kandidata, kar bi pomenilo, da sedaj formalno sledi drugi krog iskanja mandatarja, v katerem lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Odločitev Pirc-Musarjeve potemtakem pomeni bolj restriktivno razlago 111. člena ustave, s čimer predsednica preusmerja politično pobudo neposredno na parlament in odstopa od ustaljene ustavnopolitične prakse. V vsakem primeru gre za precedens, saj so doslej predsedniki po volitvah ali po padcu vlade vselej predlagali kandidata v prvem krogu, tudi če ni imel realnih možnosti za izvolitev.
Stranke leve sredine so se včeraj že odzvale na odločitev predsednice in jo pozdravile. Iz Svobode so sporočili, da delijo njeno skrb in razočaranje nad dogajanjem zadnjih tednov. V SD ocenjujejo, da odločitev odraža politično realnost, v Levici in Vesni pa izpostavljajo »dvojno igro na desnici«: »Javno govorijo, da se ne pogovarjajo in ne usklajujejo, istočasno pa že vlagajo škodljiv zakon o vladi, združujejo in ukinjajo ministrstva ter po hitrem postopku potiskajo interventne zakone, s katerim bodo zvrtali milijardno luknjo v javne finance.«
Iz parlamentarnih strank slovenske desnice, ki bodo glede na dosedanji potek dogodkov najverjetneje sestavljale manjšinsko vlado ob zunanji podpori Resnice, uradnih odzivov na odločitev predsednice še ni. Bo pa državni zbor predvidoma v sredo obravnaval predlog sprememb zakona o vladi, ki ga predlagajo v SDS in ki predvideva znižanje števila ministrstev na 14. Predsednik SDS Janez Janša ob tem pravi, da bodo strankam, ki ga bodo podprle, poslali izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Iz vrst Demokratov, Resnice ter trojčka okoli NSi so že napovedali podporo zakonu. Predlog SDS sicer predvideva krčenje števila ministrstev s sedanjih 19 na 14, hkrati pa ohranja ministra brez resorja, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Zakon je deležen kritik iz vrst leve sredine zlasti v delu, ki predvideva združitev resorjev za delo in za gospodarstvo v enem ministrstvu.
