Pri tem je Bergant izpostavila povečanje vpliva politike na kadrovske odločitve in delovanje celotnega državnega tožilstva.
Na Vrhovnem državnem tožilstvu se tudi ne strinjajo z načinom priprave predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok), ki je po navedbah Bergant nastajal v tajnosti, brez vključitve strokovne javnosti in organov, na katere se vse te spremembe nanašajo. Po njenih navedbah jim predloga zakona tudi po tistem, ko so ga v četrtek na vladi pripravili za obravnavo v DZ, niso posredovali.
Vsebina predloga presega zastavljene cilje
Z vsebino predloga so bili na državnem tožilstvu seznanjeni preko spletne strani vlade, na kateri je bil po njenih besedah le nekaj ur javno dostopen in ki naj bi se pred sprejetjem še spremenil. Glede na vsebino tega predloga ocenjujejo, da so predlagane spremembe predvsem organizacijske in njihova vsebina ne bo dosegla cilja, ki naj bi ga zasledovala.
Vsebina predloga po njihovi oceni tudi presega zastavljene cilje, saj "ne spreminja le organizacije in postopka imenovanja vodstva in tožilcev na t. i. Skoku, temveč spreminja način imenovanja vseh državnih tožilcev v RS," je še dejala Bergant. Po predlogu zakona namreč minister za pravosodje pri oblikovanju predloga za imenovanje vseh tožilcev ne bo več vezan na mnenje Državnotožilskega sveta. S tem bi se po njenih navedbah sistemsko slabilo strokovno avtonomijo tožilstva in krepilo možnost, da minister kot nosilec politične odgovornosti vpliva na vse kadrovske odločitve glede tožilstva.
Kot je dejala Bergant, predlog zakona ne oži kataloga kaznivih dejanj, ki jih bo obravnaval Skok, in ne uvaja t. i. tožilske preiskave, kar brez drugih nujno potrebnih sprememb kazensko procesne zakonodaje ne bo prispevalo k pohitritvi postopkov. Predlog zakona prav tako ne omenja oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki kot samostojna notranja organizacijska enota zdaj deluje pri Specializiranem državnem tožilstvu (SDT). V prehodnih določbah določa le, da dodeljeni državni tožilci po ustanovitvi Skoka nadaljujejo delo do izteka obdobja, za katero so bili dodeljeni, je dejala generalna državna tožilka.
Pridigar: "Predlog zakona ne prinaša večjih pristojnosti za pregon najtežjih kaznivih dejanj"
Predlog zakona uvaja tudi novo notranjo organizacijsko enoto za informacijsko in analitično podporo delu državnih tožilcev Skoka, kar bo po besedah Bergant oslabilo delovanje tožilstva. Zaradi učinkovitega delovanja celotne tožilske organizacije je po njenih navedbah namreč ključno, da so vsa tožilstva povezana v enoten informacijski sistem.
"Ker gre za pomembnejši poseg v obstoječo organizacijo državnega tožilstva, pričakujemo, da bo zakon obravnavan po rednem postopku s sodelovanjem strokovne javnosti," je še povedala Bergant.
Vodja SDT Ivan Pridigar pa je poudaril, da predlog zakona ne prinaša večjih pristojnosti za pregon najtežjih kaznivih dejanj, temveč gre samo za organizacijske spremembe in preoblikovanje SDT v Skok. Kot je dejal, se v predlogu zakona na pristojnosti SDT nanašata le dva člena, in sicer 8. člen, ki spreminja katalog kaznivih dejanj, za katerega je pristojen Skok, in 12. člen, ki v zakonu o državnem tožilstvu ureja pravno podlago za sodelovanje drugih državnih organov s Skokom.
Bergant je ob tem poudarila, da s preimenovanjem prenehajo tudi mandati sedanjemu vodstvu SDT. Obenem se spreminja način imenovanja vodje Skoka in njegovih namestnikov, ki bo v domeni DZ in vlade, s čimer se iz postopka imenovanja povsem izloči generalnega državnega tožilca, kar odstopa od načina imenovanja vodij drugih državnih tožilstev na prvi stopnji. Ob tem se spreminja tudi način ocenjevanja tožilcev Skoka, ki bo v izključni pristojnosti vodje, in ne več Državnotožilskega sveta kot strokovnega in avtonomnega organa.
Vlada je na četrtkovi seji za obravnavo v DZ pripravila predlog zakona Skoku, ki naj bi zagotavljal prednostno obravnavo korupcije uradnih oseb ter krepili sodelovanje med tožilstvom in policijo.
Stroka in več drugih institucij je bilo ob tem kritičnih do zakonodajnega postopka glede predloga o Skoku. Po mnenju Varuha človekovih pravic, Računskega sodišča, protikorupcijske komisije, Informacijskega pooblaščenca in Zagovornika načela enakosti namreč hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavnih rešitev. Do postopka je bilo kritično tudi Državno odvetništvo RS, ki je v odzivu zapisalo, da vlada v pripravo zakona ni vključila organov, v delovanje katerih bi z zakonom posegala.
Predsednik vrhovnega sodišča Orož: Zakon o Skoku bi močno vplival na stopnjo pravne varnosti
Predsednik Vrhovnega sodišča RS Damjan Orož je poudaril, da bi zakon o Skoku, če bi ga sprejeli, močno vplival na stopnjo pravne varnosti. Kritičen je bil do predodeljevanja kazenskih zadev in veliko nedorečenosti pri organizaciji novega sodišča. Opozoril je tudi na negativni vpliv predlaganega na reorganizacijo rednih splošnih sodišč prve stopnje.
Skladno s predlogom zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok) bi splošne zadeve, o katerih prav tako odločajo specializirani sodniki za kazenske zadeve, dodelili drugim sodnikom. "To pomeni, da se bodo časi reševanja kazenskih zadev še podaljšali," je danes v izjavi za medije poudaril Orož. "To za obtoženca pomeni najmanj poseg v pravico do sojenja v razumnem roku, pa ne samo zanj, tudi za oškodovanca, denimo za žrtev posilstva, ki že tako trpi, ko čaka na pravico," je komentiral.
Za odločanje o pritožbi zoper odločitev Specializiranega sodišča, ki ga predvideva predlog, ne bo več pristojno eno izmed štirih višjih sodišč, kot je danes, temveč zgolj Višje sodišče v Mariboru, ki pa je po besedah Oroža kadrovsko več kot pol manjše sodišče. Zaradi koncentracije vseh pritožb v teh izjemno zahtevnih zadevah le na enem mestu bo to po oceni predsednika "gotovo negativno vplivalo na čas reševanja zadev, in to prav teh zadev, katerih reševanje želi vlada sedaj utemeljeno pospešiti".
"Ostali bood isti problemi"
Vrhovno sodišče ima resne pomisleke tudi glede načina in predvsem roka ustanovitve novega Specializiranega sodišča. To naj bi začelo delovati že 1. januarja 2027, torej na dan, ko se začne obsežna reorganizacija celotnega prvostopenjskega rednega sodstva skladno s sodno reformo, ki jo je sprejela prejšnja vlada. "Takšen rok enostavno ni realen in ne zagotavlja urejenega ter nemotenega prehoda. Še več, takšen rok ruši stabilnost sodnega sistema, še posebej pa kazenskega sodstva," je bil kritičen.
Poudaril je, da manjka prehodno obdobje, v katerem bi se lahko novo sodišče kadrovsko, organizacijsko in tehnično pripravilo na delo. "To je tako, kot da bi ustanovili podjetje in pričakovali, da bo isti dan začelo na polno proizvajati, prodajati in tudi že prodalo," je povedal.
Vrhovno sodišče je zelo zadržano tudi do posebnega neposrednega poročanja predsednika Specializiranega sodišča državnemu zboru. Pri tem morajo biti namreč varovani neodvisnost sodstva in ustrezno razmerje med vejami oblasti.
"Tudi po sprejemu zakona o Skoku bodo ostali isti problemi, ki so cokla sedanjim postopkom," je izpostavil Orož. Pri tem je omenil problem izločanja sodnikov in neprestanega predodeljevanja zadev novemu sodniku zaradi izločitve nedovoljeno pridobljenih dokazov ter problem vročanja in zagotavljanja prisotnosti obtoženca na glavni obravnavi.
Sodni postopki, ki jih naslavlja predlog zakona o Skoku, so izjemno zahtevni in tudi dolgotrajni, je povedal Orož, zato iskanje rešitev v sodstvu podpirajo. Meni pa, da bi bilo treba ustrezno spremeniti zakon o kazenskem postopku, ki je zastarel, in ne omogoča več ustreznega odziva na sodobni kriminal.
Je pa Orož dejal, da se ne oglaša, ker bi oporekal legitimnosti zakona, vendarle si želi, da bi nekatere zakonske rešitve ponovno premislili. Omenil je še, da so bili s predlogom zakona o Skoku obveščeni tik pred zdajci, šele dan pred sejo vlade, na kateri so predlog potrdili.