Stopnja revščine med starejšo populacijo, ki so stari 66 in več let po podatkih organizacije najrazvitejših država OECD v Sloveniji znaša 15,8 odstotka, kar je nekoliko nad 14,8-odstotnim povprečjem v analizo zajetih držav, med katerimi so tudi Hrvaška, Romunija in Bolgarija, ki so v procesu vključevanja v organizacijo najrazvitejših držav.
Najvišjo, kar 39,8-odstotno stopnja revščine imajo v Južni Koreji. Eden od ključnih razlogov za takšno stanje, je šele leta 1988 vzpostavljen pokojninski sistem. V Latviji, drugouvrščeni državi je stopnja revščine za 5,5 odstotne točke nižja, na tretje mesto, s skoraj 31-odstotno stopnjo revščine starejših pa se uvršča sosednja Hrvaška.
V ZDA se s revščino spopada okoli 23 odstotkov populacije, kar pomeni, da se približno vsak peti Američan živi v revščini. Od Slovenije ima višjo stopnjo revščino tudi Švica, ena od najrazvitejših držav na svetu, kjer je delež revnega starejšega prebivalstva skoraj 18-odstoten. V sosednji Italiji in Avstriji je stopnja revščine med starejšo populacijo 12,3-odstotna, medtem ko na Madžarskem znaša okoli desetih odstotkov. Najnižji delež revnega starejšega prebivalstva, 3,2 odstoten, ima Norveška, ki ji sledita Češka (3,6 odstotka) in Nizozemska (4,6 odstotka), je razvidno iz v avgustu objavljenih podatkov OECD, ki se nanašajo na leto 2023.
V tem letu se je Slovenija po stopnji revščine otrok starih do 17 let uvrstila na predzadnje mesto lestvice, s 6,2 odstotnim deležem, medtem ko je med preučevanimi državami OECD najmanj, 4,6 odstotka otrok živelo pod pragom revščine na Finskem. Na vrh lestvice se je uvrstila Kostarika s skoraj 30-odstotnim in Izrael z dobrimi 23-odstotnim deležem revnih otrok. Podobno kot je reven vsak peti predstavnik starejše populacije v ZDA, po pragom revščine živi tudi vsak peti otrok, saj je delež revščine v tej skupini prebivalstva približno 21-odstoten. V Južni Koreji, ki se pri starejši populaciji uvršča v sam vrh, je po drugi strani delež revščine pri otrocih med najnižjimi in znaša 8,5 odstotka.
Prag revščine pri 1021 evrih
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji lani 14,3-odstotna, kar je bilo 1,1 odstotne točke več kot leto pred. Za enočlansko gospodinjstvo je prag revščine znašal 1021 evrov na mesec in je bil za 40 evrov višji kot v letu 2024. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je lani živelo približno 298.000 oseb oziroma 22.000 več kot predlani. Za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) je prag znašal 2144 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1531 evrov na mesec. Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine je v letu 2025 znašala 8,6 odstotka in se je v primerjavi z letom 2024 zvišala za 1,3 odstotne točke.
Po podatkih letošnjega poročila Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2026 Urada za makroekonomske analize in razvoj je bilo lani v Sloveniji pod pragom revščine v višini 1021 evrov največ oseb zadnjih dveh desetletjih. Podatek o stopnji tveganja revščine je sicer relativen, saj ne pokaže, koliko oseb je dejansko revnih, temveč, koliko jih ima dohodek, ki je nižji od vrednosti praga tveganja revščine. V tem podatku niso upoštevani gibanje cen, stanovanjske razmere, premoženje in drugi dejavniki, ki prav tako vplivajo na življenjski standard ljudi. Po zadnjih mednarodno primerljivih podatkih za leto 2024 je bila stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti v Sloveniji tedaj najnižja v EU, kar kaže na razmeroma nizko razširjenost resnih socialnih in materialnih stisk kljub povečanemu deležu prebivalcev pod pragom tveganja revščine. Z resno materialno in socialno prikrajšanostjo se je lani spopadalo okoli 39.000 oseb oziroma 1,9 odstotka prebivalstva.
Podobno se je lani v Sloveniji nekoliko povečala stopnja tveganja revščine, se je za 1,1 odstotne točke, na 15,5-odstotka okrepila tudi stopnja socialne izključenosti. Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 324.000 oseb oziroma 22.000 več kot leto prej. Po navedbah v Umarjevem poročilu o kakovosti življenja, se je stopnja socialne izključenost lani zvišala že četrto leto zapored, a ostaja med najnižjimi v EU. Ob tem so nekatere ranljive skupine dolgoletno izpostavljene višjemu tveganju kot v povprečju EU. Tveganje socialne izključenosti otrok je najnižje v EU, vendar imajo otroci nizko izobraženih staršev več kot desetkrat večje tveganje kot otroci staršev s terciarno izobrazbo in večje kot v povprečju EU. Od leta 2021 se izraziteje povečuje tveganje socialne izključenosti oseb, starih 65 let ali več, najbolj za ženske, stare 75 let in več.
95.000 oseb upravičenih do socialnih transferjev
Eden ključnih mehanizmov sistema socialne varnosti in temeljna zaščita za najranljivejša gospodinjstva z zelo nizkimi dohodki in brez delovno aktivnih članov, je po navedbah Umarjevega poročila o kakovosti osnovni znesek minimalnega dohodka, na katerega je vezana višina socialne pomoči in varstvenega dodatka, zato sta ustrezno določanje in redno prilagajanje cenzusa bistvena za dohodkovni položaj najrevnejših. Rast cenzusa osnovnega zneska minimalnega dohodka je bila v preteklih letih nižja kot rast minimalnih življenjskih stroškov, zato se je posledično zmanjšalo število upravičencev. V povprečju leta 2025 je bilo do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka upravičenih okoli 95.000 oseb, večina dolgotrajno. Vpliv socialnih transferjev na zmanjševanje tveganja revščine je v Sloveniji sicer primerljiv s povprečjem EU.
V letu 2025 so socialni transferji, med katere se pokojnine ne uvrščajo, znižali stopnjo revščine za 34,4 odstotka. Ob tem so transferji so bolj zaščitili gospodinjstva z otroki kot enočlanska gospodinjstva. Še posebej uspešni so bili pri preprečevanju tveganja revščine otrok, kar kaže na razmeroma dobro ciljani sistem družinskih prejemkov. Najmanj so zmanjšali tveganje revščine starejših, ki se zadnja leta izrazito zvišuje, najbolj ranljivi ostajajo samski upokojenci z nizkimi pokojninami.
