V državah Evropske unije je povprečni delovni teden leta 2024 znašal 35,9 ure. Podatek vključuje tako zaposlene za polni kot krajši delovni čas, stare od 20 do 64 let, in se nanaša na dejansko opravljene ure v glavni zaposlitvi.
Najdaljši delovni teden med članicami EU imajo Grki, ki v povprečju delajo 39,6 ure tedensko. Sledita Bolgarija s 38,7 ure in Romunija z 38,2 ure. Če upoštevamo še države kandidatke za članstvo v EU in članice Efte, je na vrhu Turčija z 42,4 ure tedensko, sledita Bosna in Hercegovina s 40,9 ure ter Srbija s 40,6 ure.
To so tudi edine evropske države, kjer povprečno število opravljenih ur presega 40 ur na teden. Podatki tako kažejo, da imajo države jugovzhodne Evrope praviloma daljši delovni teden kot države severa in zahoda celine.
Nizozemska posebnost: skoraj polovica zaposlenih dela krajši čas
Na drugem koncu lestvice je Nizozemska, kjer zaposleni v povprečju opravijo le 31,9 ure dela tedensko. Po podatkih Eurostata je eden ključnih razlogov izjemno razširjeno delo s krajšim delovnim časom. Takšno obliko zaposlitve ima skoraj 43 odstotkov vseh zaposlenih, kar je daleč največ v EU.
Za Nizozemsko sledijo Nemčija, Norveška in Danska, kjer povprečni delovni teden znaša 33,9 ure. Pod 35 urami so tudi Avstrija, Belgija in Finska.
Pomembno pa je poudariti, da krajši povprečni delovni teden ne pomeni, da zaposleni s polnim delovnim časom delajo bistveno manj ur. Na Nizozemskem je delovni teden zaposlenih za polni delovni čas še vedno blizu 40 uram. Ker, kot rečeno, velik delež zaposlenih dela krajši delovni čas, pa to močno znižuje državno povprečje.
Nemčija dela manj kot Francija, Italija in Španija
Med štirimi največjimi gospodarstvi EU ima najkrajši delovni teden Nemčija, kjer zaposleni v povprečju opravijo 33,9 ure dela na teden. V Franciji povprečje znaša 35,6 ure, v Italiji 36,1 ure, v Španiji pa 36,3 ure. Razlika med Nemčijo in Španijo tako presega dve uri tedensko.
Po mnenju strokovnjakov krajši delovni čas v Nemčiji deloma odraža močno vlogo sindikatov in kolektivnega dogovarjanja o delovnih pogojih, ki omejujeta pretirano podaljševanje delovnega časa.
Kje je Slovenija?
Slovenija se po podatkih Eurostata uvršča nad povprečje Evropske unije. Povprečno število dejansko opravljenih ur na teden znaša približno 38 ur, kar državo postavlja bližje državam srednje in vzhodne Evrope kot severnoevropskim gospodarstvom.
V primerjavi z Nemčijo ali Nizozemsko Slovenci v povprečju delajo več ur, razlika pa je precej manjša v primerjavi z državami Balkana, ki zasedajo vrh lestvice.
Zakaj so razlike tako velike?
Strokovnjaki opozarjajo, da razlike med državami niso predvsem posledica osebnih odločitev zaposlenih, temveč odsev organizacije trga dela in gospodarske strukture posamezne države.
Pomemben dejavnik je razširjenost dela s krajšim delovnim časom. Države, kjer je takšnih zaposlitev veliko, praviloma beležijo krajši povprečni delovni teden. Podobno velja za države z močnejšim kolektivnim dogovarjanjem, kjer sindikati in delodajalci pogosto določijo nižje delovne obveznosti in strožje omejitve glede nadurnega dela.
Vpliv ima tudi delež samozaposlenih, saj ti v povprečju delajo več ur kot zaposleni, še posebej če vodijo lastno podjetje in zaposlujejo druge ljudi. Razlike nastajajo tudi zaradi gospodarske strukture. Nekatere dejavnosti zahtevajo daljšo prisotnost na delu, druge pa omogočajo krajši delovni čas ali večjo fleksibilnost.
Največ delajo kmetje in menedžerji
Podatki Eurostata kažejo tudi velike razlike med posameznimi poklici. Najdaljši delovni teden imajo kvalificirani delavci v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, ki v povprečju opravijo 42 ur dela na teden.
Sledijo vodilni in vodstveni delavci s povprečno 40,6 ure ter pripadniki oboroženih sil z 39,4 ure dela na teden.
Na drugi strani lestvice so zaposleni v enostavnih poklicih, kjer povprečje znaša 31,8 ure tedensko. Relativno kratek delovni teden imajo tudi administrativni delavci ter zaposleni v storitvenih in prodajnih dejavnostih.