Končno oceno škode je po pojasnilih uprave 22. oktobra potrdila državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah, predlog vladnega gradiva glede končne ocene škode pa je ministrstvo za obrambo v obravnavo posredovalo 28. oktobra.
Po navedbah uprave je neposredno škodo v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic letošnje suše prijavilo skupno 21.495 oškodovancev iz vseh 212 občin.
Najvišje škode so ocenili v občinah Krško, Brežice, Žalec, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Murska Sobota, Ormož, Moravske Toplic, Braslovče, Brda in Sevnica.
Med najbolj prizadetimi kmetijskimi kulturami glede na višino ocenjene škode pa so bile koruza v zrnju, jabolka prve kakovosti, trajni travniki, koruzna silaža, grozdje, hmelj, pozni krompir in merkantilna pšenica.
Začetek ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic letošnje suše in zbiranje vlog kmetov, ki so utrpeli škodo, je steklo konec avgusta na podlagi sklepa uprave za zaščito in reševanje.
V skladu s tem so občinske komisije obrazce o škodi na kmetijskih pridelkih zbirale med 2. in 23. septembrom, nato pa morale podatki iz obrazca vnesti še v spletno aplikacijo Ajda. Nato so potekali še kontrolni ogledi poškodovanosti kmetijskih kultur na terenu.
Kot so sredi oktobra za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, bodo lahko k pripravi pravnih podlag za dodelitev pomoči oškodovancem, ki so utrpeli škodo zaradi suše, pristopili potem, ko bo oceno škode potrdila tudi vlada.
Časnik Dnevnik je prejšnji teden ob sklicevanju na neuradne vire poročal, da naj bi nekateri kmetije na istem pridelku in na isti parceli škodo najprej prijavili po toči in nato še po suši, zato naj bi bila pri marsikom skupna škoda na istem pridelku tudi krepko več kot stoodstotna.
Po njihovih informacijah naj bi na to opozoril tudi predstavnik ministrstva za finance kot član državne komisije za ocenjevanje škode in zato s končno oceno škode po letošnji suši naj ne bi soglašal.
To so zdaj potrdili tudi na upravi za zaščito in reševanje. "Eden od članov državne komisije za ocenjevanje škode je opozoril na oškodovance, ki so prijavili 100-odstotno škodo na kmetijskih pridelkih zaradi posledic neurij s točo od 12. 5. do 23. 7. in 80-odstotno škodo na kmetijskih pridelkih zaradi posledic letošnje suše," so pojasnili za STA.
Po njihovih zagotovilih bo morebitne dvojne prijave škode preveril pristojni organ v postopku izplačil. Ob tem so spomnili, da je za izvajanje ukrepov odprave posledic škode v kmetijstvu po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč pristojno ministrstvo za kmetijstvo.
Po poročanju Dnevnika sicer napihovanje škode v kmetijstvu ni novost. Podobno se je namreč zgodilo že ob suši leta 2022, ko je državna ocenjevalna komisija škodo sprva ovrednotila na nekaj manj kot 162 milijonov evrov, kasneje pa jo znižala na 148,5 milijona evrov. Pristojni inšpektorji so tedaj razkrinkali vinogradnike, ki so prijavili bistveno večjo škodo od dejanske, zato so jih izločili s seznama upravičencev do državne pomoči, hmeljarjem pa so prvotno oceno škode znižali za petnajst odstotkov.