Denar bo vlada tako vzela iz proračunske postavke odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Odškodnin se je od leta 2011 nabralo povprečno za okoli 2,8 milijona evrov na leto. Na tej postavki je trenutno na voljo nekaj več kot 7,4 milijona evrov, kar pomeni, da jo bo vlada dodobra izpraznila zgolj zaradi nafte in gnojil.
Graditelji odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč plačujejo od 18. junija 2011, vendar se je nabere občutno manj od načrtovanih 20 milijonov evrov na leto. Ko je februarja 2012 Boruta Pahorja na premierskem stolčku zamenjal Janez Janša, sta želeli stranki SDS in DeSUS odškodnino odpraviti s pojasnilom, da zato, da ne bi na podeželju ostali le kočevski medvedi. A ker sta se stroka in tudi ljudska stranka temu uprli, odškodnine zaradi pozidave kmetijske zemlje niso popolnoma odpravili, so jo pa sklestili na približno deset odstotkov prejšnje vrednosti. Tistim, ki so jo že plačali in bi po novi ureditvi plačali manj, so sorazmerni delež vrnili, skupaj okoli 4,3 milijona evrov.
Iz levega v desni žep
V skrajšanem zakonodajnem postopku je nov predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih. Če jo bo državni zbor danes potrdil, bo lahko vlada denar od zbranih odškodnin za pozidavo kmetijskih zemljišč porabljala tudi za pomoč kmetom v kriznih razmerah (izredna nihanja cen, geopolitične krize, naravne nesreče večjega obsega, širjenje nalezljivih bolezni ali škodljivcev …), ne le za nakupe zemljišč, odpravljanje njihovega zaraščanja, gradnjo prepotrebnih namakalnih sistemov in vodnih zadrževalnikov. Za začetek bi letos s te proračunske postavke vzela 5,4 milijona evrov in jih dodala znesku (2,7 milijona evrov), ki ga je slovenskim kmetom zaradi dragih nafte in mineralnih gnojil kot posledice krize na Bližnjem vzhodu odmeril Bruselj.
Vlada denarja torej ne bo zagotovila iz proračunske rezerve, temveč ga bo vzela z namenske postavke za varovanje in izboljšanje kmetijskih zemljišč, ki jih ima Slovenija skrb vzbujajoče malo. »Odškodnino za spremembo namembnosti plača investitor, ki želi graditi na rodovitnem kmetijskem zemljišču. Namen te odškodnine je jasen: če zaradi pozidave izgubimo kmetijsko zemljišče, moramo vsaj del izgubljene pridelovalne sposobnosti nadomestiti z vlaganjem v druga zemljišča. Če ne vlagamo v namakalne sisteme, bo vsaka naslednja suša povzročila več škode, če ne izboljšamo kmetijskih zemljišč, bo pridelava težja in dražja, in če ne vlagamo v dolgoročno odpornost, bomo morali vedno znova namenjati denar za krizno pomoč. To je začarani krog, ki ga ta novela poglablja. To ni pomoč kmetom, ampak prestavljanje denarja iz levega v desni žep,« je do predlaganih sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih kritičen Vladimir Šega, poslanec opozicijske Levice.
Matematika v slogu Janeza Ciglerja Kralja
Borut Sajovic, vodja poslancev Svobode, je na matičnem delovnem telesu državnega zbora načrtovane zakonske spremembe označil za kravjo kupčijo in med drugim pripomnil: »Zaradi zneska, ki je za vlado drobiž, bomo razbili šparovček, v katerem otroci varčujejo za jutri.« Kot nekdanji obrambni minister je izpostavil, da je 5,4 milijona evrov, kolikor mora vlada zagotoviti za izplačilo pomoči kmetom zaradi dragih nafte in umetnih gnojil, manj denarja, kot stane en sam vojaški oklepnik patria.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je kritikom zagotovil, da bo kljub spremembi zakona o kmetijskih zemljiščih denarja dovolj tudi za vse dosedanje ukrepe. Toda svoje predhodnice Mateje Čalušić ni prepričal. Opozorila je, da je denarja za odpravljanje zaraščanja kmetijskih zemljišč ministrstvu vsako leto zmanjkalo, zdaj, ko ga bodo porabljali tudi za reševanje kriznih razmer v kmetijstvu, pa naj bi ga bilo dovolj. »Takšno kalkulacijo bi včasih želela tudi za svoj bančni račun. Sodim v tisti segment žensk, ki rade zapravljamo, toda denar, ki ga zapravim, mi nikakor ne ostane na računu,« se je Cigler-Kraljevi matematiki čudila Čalušićeva.
Ministru verjamejo na besedo
Ji pa zato verjamejo koalicijski poslanci, prav tako predsednik komisije za kmetijstvo državnega sveta Branko Tomažič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek ter direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irena Tušar. Vsi našteti predlagane zakonske spremembe podpirajo, ker jim je minister Janez Cigler Kralj zagotovil, da bo kljub financiranju kriznih ukrepov v kmetijstvu na proračunski postavki odškodnine ostalo dovolj denarja tudi za odpravo zaraščanja, nakupe kmetijskih zemljišč …
Toda ministru lahko imenovani verjamejo zgolj na besedo. V obrazložitvi zakonskih sprememb namreč ni nobene konkretne številke. Ne piše, koliko odškodnin zaradi pozidave se zbere na leto, koliko denarja iz tega naslova je trenutno na voljo, kako velik problem so zaraščena kmetijska zemljišča v lasti države, kako malo namakalnih sistemov imamo …
Te podatke smo zato izbrskali mi.
Na postavki odškodnine je na voljo 7,4 milijona evrov
Država je namesto 20 milijonov evrov na leto z odškodninami za pozidavo kmetijskih zemljišč v dobrih petnajstih letih zbrala le nekaj več kot 44 milijonov. Najmanj so jih graditelji plačali leta 2012, le dobrih 340.000 evrov, največ, 4,7 milijona evrov, lani, ker pa je vlada Roberta Goloba z lansko spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih odškodnine povišala za petdeset odstotkov, bo zbrana vsota letos prvič presegla pet milijonov evrov. To se je zgodilo že konec septembra, ko se je na to proračunsko postavko nateklo blizu 5,4 milijona evrov, kar pa je še vedno manj od zneska, ki ga namerava vlada Janeza Janše kmetom izplačati zaradi podivjanih cen nafte in mineralnih gnojil.
Ko smo ministrstvo za kmetijstvo (MKM) 22. oktobra vprašali, koliko denarja je trenutno na voljo na tej proračunski postavki, so nas po odgovor napotili na ministrstvo za finance, ki je naše vprašanje preusmerilo na MKM, od tam pa so nam zdaj sporočili: »Sprejeti proračun za leto 2026 za proračunsko postavko odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča znaša skupaj 7.423.272,12 evra. To pomeni, da lahko MKM v letu 2026 načrtuje aktivnosti in izvaja izplačila v višini največ 7.423.272,12 evra.«
Pred volitvami 2022 je bilo drugače
To bi moralo skrbeti predvsem sklad kmetijskih zemljišč, saj je statistika obdelanosti državnih kmetijskih zemljišč, ki jih ima v upravljanju (dobrih 61.000 hektarjev), precej klavrna. Po podatkih iz leta 2024 je v zaraščanju 2313 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč ali slabi štirje odstotki vseh, dodatnih deset odstotkov (6158 hektarjev) pa predstavljajo kmetijska zemljišča, porasla z grmičevjem, drevesi in gozdnim drevjem, ter neobdelana zemljišča. Tudi z namakalnimi sistemi, ki bi lahko omilili škodo zaradi suše, so kmetijska zemljišča v Sloveniji zelo skromno opremljena. V uporabi je okoli 595.000 hektarjev zemljišč, namakalni sistemi pa so na vsega 6200 hektarjih ali dobrem odstotku vseh.
Država bi lahko kmetom zaradi dragih nafte in mineralnih gnojil pomagala tudi brez rezov v odškodnine zaradi pozidave kmetijskih zemljišč. Dokaz za to je prav Janševa vlada, ki je leta 2022 sprejela interventni zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu ter kmetom le nekaj dni pred državnozborskimi volitvami ekspresno hitro izplačala zajetno državno pomoč. Sprva je načrtovala, da bo 41.000 kmetij prejelo okoli 25 milijonov evrov, na koncu pa je število upravičencev velikodušno povečala za več kot 15.000 in k sprva napovedanemu znesku dodala še skoraj sedem milijonov evrov.