"Kapitalski trgi so bistveno več kot le prostor zbiranja kapitala. Vse bolj predstavljajo enega ključnih dejavnikov gospodarske konkurenčnosti, ki prihranke na čimbolj učinkovit način usmerja v naložbe, podpira inovacije, rast podjetij in s tem tudi dolgoročno blaginjo," je na poslovni konferenci Kapitalski trgi 2026 dejal Šircelj.
Spomnil je na analizo Maria Draghija, da bi morala Evropa za večjo konkurenčnost v kapitalske borze vložiti približno 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. "Tega ne more zagotoviti noben proračun nobene države v Evropi. To lahko zagotovi le zasebni kapital," so Šircljeve besede povzeli na ministrstvu.
Izpostavil je tudi pomen zmanjšanja administrativnih in regulativnih ovir, ki povečujejo stroške in otežujejo rast, kar, kot je dejal, najbolj občutijo srednja in majhna podjetja.
Po njegovem mnenju mora Slovenija okrepiti financiranje gospodarstva prek domačega kapitalskega trga, povečati finančno pismenost ter poiskati možnosti za tesnejše povezovanje borz v regiji.
Pomemben ukrep je po besedah ministra tudi uvedba t. i. ljudskih obveznic. Od leta 2024 je bilo vpisanih za približno 730 milijonov evrov obveznic, zanimanje vlagateljev pa potrjuje tudi okoli 9400 vlagateljev in 8600 na novo odprtih trgovalnih računov. "S tovrstnimi aktivnostmi nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje," je dejal minister.
Ob tem je sicer dodal, da se Slovenija danes zadolžuje predvsem na evropskih finančnih trgih in da bi bilo treba večji poudarek nameniti tudi domačemu trgu.
"Podjetjem je treba omogočiti več možnosti za financiranje, ki ne temeljijo zgolj na bančnih posojilih, temveč vključujejo tudi dostop do kapitalskega trga," je dejal. Kot eno od ovir je izpostavil visoke stroške vstopa na borzo.
Za dolgoročni razvoj pomembna finančna pismenost in regionalno sodelovanje
Po besedah finančnega ministra bosta za dolgoročni razvoj kapitalskega trga pomembna tudi večja finančna pismenost in tesnejše regionalno sodelovanje. Posamezne borze in nacionalni kapitalski trgi, kot sta trga v Sloveniji in na Hrvaškem, namreč težko samostojno konkurirajo velikim finančnim središčem.
Šircelj je v nagovoru izpostavil tudi individualne naložbene račune, ki so v Sloveniji v veljavi od 7. marca letos. "Individualnih naložbenih računov je do danes že 17.000, kar je vsekakor dober začetek. V javno obravnavo smo ravno v teh dneh dali predlog, da se vsi zneski v individualnih naložbenih računih podvojijo, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo imetniki lahko v prvem letu vložili 40.000 evrov, nato pa po 20.000 evrov," je dejal.
Po ministrovih besedah je razvoj kapitalskih trgov na tem območju izjemno pomemben. "Ne zaradi trgov, ampak sposobnosti, da se prihranke pretvori v naložbe, naložbe v inovacije, inovacije v poslovne procese ter podjetniški potencial v rast in nova delovna mesta," je še povedal.
Šircelj je ob robu konference opravil tudi bilateralni pogovor s hrvaškim kolegom Tomislavom Čorićem. Dogovorila sta se, da se bosta redno srečevala in okrepila dobro dosedanje sodelovanje.