Letošnje letno zasedanje obeh osrednjih mednarodnih finančnih ustanov v ospredje znova postavlja zaostrene gospodarske razmere v svetu, ki jih zaznamujejo vojna na Bližnjem vzhodu in druge geopolitične napetosti. A kljub temu gospodarstvo v svetu, Evropi in Sloveniji kaže odpornost na vse te šoke.
Odpornost gospodarstva neenakomerno porazdeljena med državami
Kot je v pisni izjavi ob zasedanju, ki so jo poslali iz Banke Slovenije, zapisal guverner Dolenc, se je svetovno gospodarstvo kljub številnim izzivom izkazalo za odporno, vendar pa je ta odpornost neenakomerno porazdeljena med državami. Visoka vlaganja v umetno inteligenco so podprla povpraševanje in tehnološki napredek, po drugi strani pa kombinacija geopolitike in tehnologije poglablja razlike, je opozoril.
Države, ki sodelujejo v tehnoloških verigah ali so izvoznice energentov, tako beležijo rast, medtem ko se uvoznice energentov in države zunaj tehnoloških tokov soočajo z višjimi stroški in šibkejšim povpraševanjem, je povzel.
IMF je sicer v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih v torek napovedal 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast v tem letu in 3,4-odstotno v prihodnjem letu. Za letos jo je ohranil nespremenjeno glede na vmesno poletno napoved, za prihodnje leto pa malenkost zvišal.
Gospodarska rast v Evropi, čeprav šibkejša od napovedi pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu, medtem po Dolenčevih navedbah presega pričakovanja. K temu so, kot je zapisal, prispevali napredek pri razpršitvi energetskih virov, skupno evropsko ukrepanje in ustrezni odzivi makroekonomskih politik. V teh razmerah je IMF ohranil oceno, da bo gospodarska rast v evrskem območju znašala 1,1 odstotka v tem letu in 1,2 odstotka v naslednjem.
V produktivnosti EU zaostaja za ZDA
Rast produktivnosti v EU ob tem ostaja šibka, kar je povezano z razdrobljenostjo enotnega trga in počasnim prevzemanjem novih tehnologij, zaradi česar Evropa zaostaja za ZDA, je opozoril Dolenc. Za dolgoročno konkurenčnost in odpornost so potrebne strukturne reforme, večja integracija energetskega in kapitalskega trga ter odprava ovir na enotnem trgu, je nanizal.
Dolenca medtem posebej veseli, da je v Sloveniji gospodarska rast v prvi polovici leta izrazito presegla pričakovanja in da je IMF napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letos zvišal z 2,0 na 3,2 odstotka.
V Banki Slovenije bodo nove napovedi predstavili decembra, aktualni kazalniki pa po Dolenčevih besedah kažejo na močnejšo gospodarsko rast od pričakovane z vztrajnimi domačimi inflacijskimi pritiski, predvsem zaradi rasti plač in storitev, ob hkratnih ponovnih tveganjih za rast cen energije in hrane. Junija je sicer Banka Slovenije napoved rasti za letos znižala na 1,9 odstotka, za prihodnje leto pa je tedaj pričakovala 2,2-odstotno krepitev BDP.
Inflacija v Evropi in Sloveniji po drugi strani ostaja nad ciljem Evropske centralne banke, predvsem zaradi vztrajnih cen energentov, pri čemer so bili osnovni inflacijski pritiski, torej brez cen energije in hrane, doslej razmeroma omejeni, je poudaril guverner.
Evropa je po njegovi oceni dosegla pomemben napredek pri energetskem prehodu, a ostaja izpostavljena visokim cenam energije, demografskim izzivom in potrebi po večjih obrambnih izdatkih. Fiskalna politika mora biti v okviru, kot je trenutno, skrbno umerjena, da ne spodkopava prizadevanj za znižanje inflacije, pri čemer je dolgoročna vzdržnost javnih financ vse bolj v ospredju zaradi staranja prebivalstva in novih fiskalnih pritiskov, je še izpostavil Dolenc.