Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije je danes začela zbirati podpise za svoj predlog spremembe zakona o davku na dodano vrednost. Kot je pred ljubljansko upravno enoto na Linhartovi cesti povedala generalna sekretarka konfederacije Martina Vuk, je njihov »prvi cilj zbrati 5 tisoč overjenih podpisov volivk in volivcev«, da bodo predlog lahko vložili v državni zbor. Podpise bodo zbirali do 15. januarja 2027.
Sindikati predlagajo trajno petodstotno stopnjo DDV za osnovna živila, tudi brezglutenske izdelke, in nekatere kmetijske proizvode. Za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo bi začasno veljala 9,5-odstotna stopnja. Trgovce bi zavezali, da davčno znižanje prenesejo v cene za kupce. Pri nadzoru bi po besedah Martine Vuk upoštevali cene v 90 dneh pred uvedbo nižjega DDV, trgovci pa bi jih lahko zvišali, če bi izkazali višje vhodne stroške.
Če interventni zakon na referendumu obstane
Volivci bodo 6. decembra odločali o uveljavitvi celotnega interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki poleg davkov posega tudi v delovna razmerja, pokojnine in zdravstvo. Če bo večina glasovala za, bo zakon šel v razglasitev. Enako velja, če bo večina glasovala proti, vendar proti zakonu ne bo glasovala vsaj petina vseh volilnih upravičencev. Za izbrana osnovna živila se bo DDV z 9,5 na pet odstotkov znižal prvi dan drugega meseca po uveljavitvi zakona. Pri energentih bo o znižanju na 9,5 odstotka odločala vlada s posebnim sklepom. Nižjo stopnjo bo lahko uvedla za največ devet mesecev.
Če bodo sindikati zbrali dovolj podpisov, bodo svoj predlog še vedno lahko vložili. Poslanci bi ga obravnavali ob že sprejetih davčnih spremembah. Odločali bi tudi o pravilih, s katerimi želijo sindikati trgovce zavezati, da znižajo cene na policah. Ta pravila bi morala dobiti podporo poslancev v zakonodajnem postopku.
Če volivci interventni zakon zavrnejo
Za zavrnitev mora proti zakonu glasovati večina tistih, ki so veljavno glasovali, in hkrati najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Če sta izpolnjena oba pogoja, nižji DDV iz interventnega zakona ne začne veljati. Sindikalni predlog bo še vedno mogoče vložiti in obravnavati. Odprto pa je, ali bi ga državni zbor lahko sprejel že v prvem letu po uradni razglasitvi izida.
Premier Janez Janša je ob vložitvi sindikalne pobude 4. novembra zatrdil, da v primeru zavrnitve interventnega zakona podobnega zakona eno leto ne bi bilo mogoče sprejeti. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi v 25. členu določa, da državni zbor v tem času ne sme sprejeti zakona, ki bi bil »vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev«. Ustavno sodišče je v 64. točki julijske odločbe, s katero je dopustilo referendum, izrecno zapisalo, da obsega te omejitve v primeru zavrnitve zakona ni presojalo.
Ustavna sodnika Rok Svetlič in Marko Starman sta v ločenih mnenjih ocenila, da bi poslanci lahko DDV znižali s samostojnim zakonom tudi pred iztekom leta. Ustava namreč izključuje referendum o davčnih zakonih. Po njuni razlagi zato zavrnitev širšega interventnega zakona ne bi smela preprečiti, da državni zbor njegove davčne ukrepe sprejme posebej.
Pri sindikalni noveli ostaja odprto še vprašanje pravil za trgovce. Za presojo bi bilo pomembno, ali je obveznost znižanja cen sestavni del davčnega ukrepa ali samostojna ureditev maloprodajnih cen. Po besedah Martine Vuk bi o tem, katere določbe bi enoletna omejitev zajela, ob morebitnem sporu odločalo Ustavno sodišče. Sindikati se medtem osredotočajo predvsem in zgolj na zbiranje podpisov.