Slavnostno odprtje 58. celjskega obrtnega sejma MOS je odmevalo predvsem zaradi napovedi predsednika vlade Janeza Janše, da se bo s prestrukturiranjem javnega sektorja okoli 50.000 zaposlenih postopoma prezaposlilo v gospodarstvo. »Nikogar ni treba pustiti brez službe. Prestrukturiranje je treba izvesti postopno in na mehak način,« je napovedal.
Na tak način naj bi zadovoljili povpraševanje gospodarstva po delovni sili. Ob tem je omenil 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce. Zaposlovanje tujcev naj bi bilo posledica predvsem napačnega razporejanja virov v preteklih desetletjih.
Visoka številka za preusmerjanje pozornosti
Premierjeva izjava je poskrbela za precejšnje začudenje. Od kod mu številka 50.000, namreč ni podrobneje pojasnil, dodatnih razlag pa ni ponudil niti nihče drug iz vlade. Vladne stranke so se sicer v koalicijski pogodbi zavezale k oblikovanju vitke države, k manjši in učinkoviti administraciji. V njej so tudi napovedale pripravo programa racionalizacije za celoten sektor države.
Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Pergam, ne pozna podrobnosti vladnega načrta, »zato bomo najbrž zahtevali sklic pogajalske komisije sindikatov, da nam vlada pojasni izjave predsednika vlade«. Po njegovem prepričanju Janša zgolj preusmerja pozornost z drugih aktualnih tem, kajti zamisel o tako množičnem preusmerjanju kadra iz javnega v zasebni sektor je povsem neizvedljiva. »Potrebe po delovni sili v zasebnem sektorju so v popolnem nasprotju z izobrazbo in kompetencami zaposlenih v javnem sektorju,« opozarja.
»Nismo se hoteli opredeljevati do izjave predsednika vlade,« pravi Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog. Ta ga je vsekakor presenetila. Po njegovih ocenah je sicer mogoče, da bi se določeni profili javnih uslužbencev prezaposlili v gospodarstvu, denimo pravniki, ekonomisti in tehnični profili, če bi svojo izobrazbo dopolnili z ustreznimi specifičnimi znanji. »Ali bi potem dejansko našli ustrezno zaposlitev, bo najbrž odvisno predvsem od njih,« dodaja. Da bi ti javni uslužbenci zadovoljili povpraševanje po tuji delovni sili, pa se mu ne zdi verjetno, saj ta predvsem zaseda manj zahtevna delovna mesta v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, transportu in gostinsko-turistični panogi.
»Preseneča poenostavljena logika predsednika vlade,« uvodoma poudari Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. »Ustvarja vtis, kakor da je mogoče pogrešati 50.000 ljudi v javnem sektorju, ne da bi to globoko vplivalo na raven opravljenih storitev.«
Slovenski javni sektor kadrovsko pod povprečjem EU
Štrukelj opozarja na dejstvo, da Slovenija v mednarodni primerjavi po velikosti javnega sektorja ne izstopa. Po analizi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2025, ki je primerjala podatke iz let 2019 in 2023, se delež slovenskega javnega sektorja v tem času ni povečal, ostal je pri 16,76 odstotka, kar je bilo pod 18-odstotnim povprečjem EU in 18,4-odstotnim povprečjem držav članic OECD ter malenkost več kot v Avstriji (16,70 odstotka). Na vrhu razpredelnice so skandinavske države, kjer v javnem sektorju dela od 25 do 30 odstotkov zaposlenih. Estonija, znana po izjemno učinkoviti javni upravi, je imela 23-odstotni delež. »Države na vrhu seznama bi nam morale biti za vzgled,« je prepričan sindikalist.
Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je presežke zaposlenih v javni upravi napovedal že julija, saj meni, da določene službe niso več potrebne oziroma so posamezni uslužbenci z združevanjem ministrstev postali odvečni. Konkretnejših podatkov doslej še ni predstavil. Tukaj velja dodati, da se število zaposlenih v državni upravi (vanjo spadajo vlada in njene službe, ministrstva z organi v sestavi ter upravne enote) v zadnjih letih v absolutnih številkah ni povečalo, kader pa se je sočasno precej postaral. Konec leta 2023 so stari 50 let in več zajemali že 41,4 odstotka vseh zaposlenih v državni upravi. Golobova vlada je zato ugotavljala nujnost kadrovskega pomlajevanja, da bi se zagotovila dolgoročna stabilnost v tem delu javnega sektorja.
Politično kadrovanje v državni upravi
Preteklo zaposlovanje na ministrstvih je predvsem posledica političnega kadrovanja, opozarja Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije. »Kadri pridejo na ministrstvo na zaupanje, tik pred volitvami pa jih za nedoločen čas prezaposlijo na druga delovna mesta. S takšnimi metodami vsaka vlada v sistemu državne uprave pusti več sto ljudi. Mnogi zasedajo vodilna mesta brez ustreznih strokovnih znanj, brez pogojev za odločanje v upravnih postopkih. V službah sedijo in čakajo.«
Sistema, po katerem bi javne uslužbence prezaposlovali v zasebni sektor, si Verk ne zna zamisliti. »Že zdaj je mogoče ljudi znotraj državne uprave prezaposlovati zgolj na enakovredno delovno mesto. Morda načrtujejo selitev zaposlenih iz javnega zdravstva k zasebnikom. A to se že zdaj dogaja.«
V javnem sektorju je 57.000 ljudi, starih 55 in več let
Vse povedano ne izniči scenarija, po katerem bi se javni sektor v prihodnjih letih lahko skrčil za več deset tisoč ljudi. Tega ne bi dosegli s prezaposlovanjem v zasebni sektor ali z odpuščanjem, temveč z »mehkim« upokojevanjem. V javnem sektorju je bilo lani, po podatkih statističnega urada, zaposlenih dobrih 57.000 ljudi, starih 55 let ali več. Med njimi je bil več kot vsak tretji v starostni skupini 60 let in več.
Povedano drugače: z odhodom v pokoj bi se javni sektor lahko bistveno skrčil, če odhodi ne bi bili nadomeščeni z novimi zaposlitvami. A v tistih delih javnega sektorja z najstarejšim kadrom bi bil tak pristop katastrofalen, opozarja Štrukelj. »Imamo eno najstarejših učiteljskih populacij v EU, hkrati gre tukaj za največjo zaposlitveno skupino v javnem sektorju, v kateri že danes obstaja kritično kadrovsko pomanjkanje. Marsikje otroci nimajo nikogar ustrezno usposobljenega, ki bi jih učil matematiko ali fiziko, šole se morajo zadovoljiti s tistimi, ki so na voljo. Ampak za to v tej vladi očitno ne skrbi nikogar. Ker nam je padla bralna pismenost, bi osnovno šolstvo skrajšali za en razred. Če bo še padala, kaj bodo storili potem? Povsem ukinili osnovno šolstvo?«
Bodo spisali novi ZUJF?
Množično »prisilno« upokojevanje in sočasno prepoved zaposlovanja smo v Sloveniji že doživeli leta 2012, ko je začel veljati zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF). »Posledica je bila velika generacijska vrzel v številnih delih javnega sektorja, katere posledice čutimo še danes,« opominja Počivavšek. »Če bi vlada s podobno metodo želela krčiti javni sektor, bi to v marsikateri dejavnosti povzročilo velike težave, saj ne bi bila več sposobna zagotavljati obstoječega obsega storitev.«
Množični odhodi v pokoj bi povzročili dodaten pritisk na pokojninsko blagajno. Na enega prejemnika pokojnine je v Sloveniji lani prišlo 1,53 zavarovanca, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Če bi se 50.000 ljudi preselilo med upokojence, število zaposlitev pa se ne bi ustrezno povečalo, bi razmerje padlo na 1,34. Povedano drugače: na štiri upokojence bi prišel še en zaposleni. Takšno poslabšanje razmerja bi povzročilo izjemen pritisk v smeri dviga prispevnih stopenj za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Janša je zaposloval bistveno bolj kot Golob in Šarec
V tem kontekstu velja omeniti, da Janša doslej še zdaleč ni bil zadržan pri zaposlovanju v javnem sektorju, kadar je zasedal položaj predsednika vlade. Ministrstvo za javno upravo je februarja letos, v času Golobove vlade, objavilo analizo dinamike rasti števila zaposlenih v javnem sektorju. Poročilo vsebuje tudi analizo novih zaposlitev v zadnjih treh mandatih vlad. Najvišji povprečni mesečni prirast – 28 zaposlitev na mesec – je bil v času prejšnje Janševe vlade, v času Golobove vlade so našteli 17,9 zaposlitve, v vladi Marjana Šarca pa 8,4 zaposlitve. »Na podlagi podatkov lahko torej zaključimo, da se je v štirih letih vlade Roberta Goloba število zaposlenih povečalo za toliko kot v dveh letih vlade Janeza Janše,« je februarja poročalo ministrstvo.
»Janševa napoved o krčenju javnega sektorja in prezaposlovanju v zasebnega je zelo verjetno zgolj poskus ustrahovanja javnih uslužbencev,« sklepa Štrukelj. »Tega ustrahovanja ni mogoče razumeti, če ga ne postavimo v okvir zbiranja podpisov za referendum o interventnem zakonu. Predsednik vlade je že zagrozil, da se plačna reforma ne bo izpeljala do konca. Če bo šlo tako naprej, si težko predstavljam razplet brez konflikta.«