Pobudniki, nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak, so ob tem še poudarili, da jim je mar za demokracijo, pravno državo in človekove pravice.
"Če se boste kakor koli znašli v postopku parlamentarne preiskave, ne boste imeli nikogar, na kogar bi se lahko obrnili, niti nikogar, ki bi vas lahko branil pred neupravičenimi obtožbami," so povzeli besede sociologa in nekdanjega politika Pavla Gantarja. "Čeprav se morda zdi malo verjetno, da bi se to lahko zgodilo tudi vam, lahko – podobno kot pri loteriji – tudi sami postanete žrtev. Temu se je treba aktivno upreti," je še poudaril.
Pobudniki referenduma so državljane še pozvali, naj oddajo podpis za razpis referenduma na upravni enoti ali prek portala eUprava ter pomagajo zbrati manjkajoče podpise od potrebnih 40.000.
Novela zakona, ki jo je DZ sprejel konec maja, med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Po mnenju pobudnikov novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki danes preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.
Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ. Poleg tega DZ ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo.
