Ključ do dolgoročne prehranske varnosti je po besedah ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja zaščita kmeta. Slovenski kmetijski sektor se trenutno sooča z resnimi tržnimi pritiski, posebej v mlekarskem in mesnem sektorju. Rejci in pridelovalci mleka se upravičeno sprašujejo, kako se vrednost deli vzdolž verige. Kmetijska proizvodnja mora biti ekonomsko vzdržna, dodatna vrednost pa pravično razdeljena, je povedal minister.
Prav mlečni sektor je bil osrednja tema okrogle mize, ki jo je vodil varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik. Kot je pojasnil, so to temo izbrali zaradi nizkih cen mleka in vprašanja, kako preprečiti nadaljnje slabšanje razmer oziroma razkrajanje panoge. Mlečna veriga je sicer po njegovih besedah dobro organizirana, z močnim zadružništvom, dobro organiziranimi kmeti in domačo predelavo, vendar nanjo močno vplivajo tudi razmere na globalnem trgu.
Na težave kmetov je opozoril kmet iz Spodnje Brežnice pri Poljčanah Andrej Korošec. Poudaril je, da lahko kmetje veliko naredijo za konkurenčnost svojih kmetij, skoraj nobenega vpliva pa nimajo na odkupno ceno mleka in cene repromateriala ter so odvisni od vremenskih razmer. Kupci po njegovih besedah vidijo predvsem končni izdelek na polici, ne pa vsakodnevnega dela in stroškov, ki so potrebni za proizvodnjo mleka. Meni, da bi lahko kmet za mleko dobil več kot zgolj minimalno ceno.
Direktorica Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica Karmen Sadek Pučnik je opozorila na razdrobljenost slovenske proizvodnje in odkupa mleka. Povprečno število krav molznic pri rejcih, ki oddajajo mleko, je po njenih besedah med 12 in 15, v Avstriji okoli 25, v Nemčiji pa okoli 75. Zadruge kot manjši odkupovalci na trgu težko postavljajo pogoje, saj z razpoložljivimi količinami nimajo dovolj pogajalske moči.
Približno tretjina slovenskega mleka se izvozi, predvsem v Italijo. Slovenska povprečna odkupna cena mleka je bila po njenih podatkih od leta 2013 povprečno tri cente na liter pod povprečjem EU, v primerjavi z Avstrijo pa je bila razlika šest centov. Od leta 2019 je bila v 30 od 90 mesecev odkupna cena pod lastno ceno proizvodnje mleka, je navedla.
Kot možnost za izboljšanje pogajalskega položaja je izpostavila povezovanje organizacij proizvajalcev. Ministrstvo po njenih besedah pozivajo k nadgradnji zakonodaje, ki bi omogočila združevanje večjih količin mleka in s tem močnejše pogajanje na trgu.
Generalna direktorica direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije Elisabeth Werner je opozorila na izrazito neravnovesje pogajalske moči v evropski prehranski verigi. V EU je približno 9,1 milijona kmetov, predelovalna industrija in trgovina na drobno pa sta močno koncentrirani.
Direktiva o nepoštenih trgovinskih praksah iz leta 2019 sicer zagotavlja minimalno zaščito kmetov in šibkejših dobaviteljev, vendar eden od treh dobaviteljev in dva od petih kmetov ne poznajo svojih pravic. Med letoma 2001 in 2025 je bilo v EU vloženih okoli 960 pritožb, kar je po oceni Evropske komisije premalo. Eden ključnih razlogov je strah pred povračilnimi ukrepi trgovcev.
Evropska komisija pripravlja revizijo direktive. Prenovljena pravila naj bi razširila zaščito na dodatne dobavitelje, naslovila nove nepoštene prakse, povezane z digitalnimi tehnologijami in lastnimi blagovnimi znamkami, ter prepovedala sistematično prisiljevanje kmetov k prodaji pod ceno. Septembra 2027 naj bi začela veljati tudi nova uredba o čezmejnem sodelovanju med izvršilnimi organi.
Cigler Kralj je napovedal, da bo Slovenija pri reviziji direktive zagovarjala poenostavitev postopkov in manj administrativnih bremen. "Več pravičnosti z manj birokracije" je po njegovih besedah slovensko načelo. Ob tem je poudaril pomen dialoga, nadzora in zaupanja med deležniki ter izpostavil vlogo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.
Slovenija bo po njegovih besedah podpirala večjo preglednost trga, boljše označevanje porekla, kratke dobavne verige in večji delež domače hrane v javnih zavodih. Opozoril je tudi na potrebo po enakih pogojih za evropske in uvožene izdelke. "To ni vprašanje protekcionizma, ampak poštene konkurence," je sklenil.
Werner je še poudarila, da sta pravičnost in odpornost prehranske verige skupna odgovornost javnih organov, podjetij in potrošnikov ter da se pretresi ne smejo prelagati zgolj na najšibkejši člen.