Kritični so med drugim do tega, da predlog člena o finančni podpori dodaja besedo lahko, "s čimer država ne bo več dolžna zagotavljati sredstev za uresničevanje javnega interesa na področju medijev".
Predlog novele briše tudi določbo, ki za dejavnost programov s statusom posebnega pomena zagotavlja proračunska sredstva v višini treh odstotkov letno zbranega RTV-prispevka. Ta je zanje edini stabilni in predvidljivi vir državnega financiranja.
Predlog poudarja financiranje predvsem kulturne in umetniške ustvarjalnosti v medijih, radii pa so kritični, da poleg teh vsebin zagotavljajo tudi dnevnoinformativne, izobraževalne, socialnovarstvene, lokalne, verske, študentske in druge vsebine. "Skrbi nas, da bodo te vsebine v prihodnje ostale brez podpore," so zapisali.
Opozorili so, da programi s statusom posebnega pomena pokrivajo tudi vsebine, "ki jih komercialni mediji ne morejo ali ne želijo zagotavljati – lokalne, regionalne, študentske, verske ali druge vsebine, pomembne za določene skupnosti". Izguba financiranja bi pomenila ogroženost obstoja takih programov in radiev, so še dodali. "S tem bi bile prikrajšane celotne skupnosti, ki jim služimo," so izpostavili.
Kritični so tudi do tega, da morajo za ohranitev statusa izpolnjevati konkretne obveznosti, medtem ko se predvidljivost financiranja slabša.
Izpostavili so tudi širši družbeni pomen zagotavljanja medijske pluralnosti in uresničevanja pravice državljanov do obveščenosti. Z odpravo stabilnega financiranja se povečuje tudi odvisnost medijev "od vsakokratnih odločitev o višini in razdelitvi sredstev, s tem pa tudi možnost vpliva politike na pogoje njihovega financiranja", so še navedli.
Poleg Radia Študent, ki je izjavo objavil, se je pod njo podpisalo še 17 radiev, med drugim tudi Radio 94, Radio Aktual Kum, Radio Murski val, Radio Ognjišče, Radio Sraka in Radio Triglav.