Predlog novele zakona o medijih, ki ga predlaga ministrstvo za kulturo, je skupaj s spremembami zakona o RTV prvi zakonski predlog, ki ga je v javno razpravo poslala nova ministrica Ignacija Fridl Jarc, zakon pa nova vlada spreminja eno leto po tistem, ko je začel veljati popolnoma prenovljen zakon o medijih.
Spremembe financiranja
Državna pomoč medijem temelji na vsakoletnih razpisih, kjer je bil večji del denarja namenjen medijem s statusom posebnega pomena, ki so večinoma lokalne televizijske in radijske postaje. Novela zakona ukinja predpisano višino sredstev, ki jih mora ministrstvo nameniti za te razpise, prav tako pa se ukinja obveza izvajanja večletnih razpisov, namenjenih digitalnim in predvsem tiskanim medijem. Slednji so bili ena večjih pridobitev lani sprejetega zakona.
Kot je povedal profesor novinarstva na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević, so spremembe medijskega zakona pričakovane za vse, ki so spremljali ravnanje strank te koalicije v prejšnjih mandatih. »Skupna točka tega zakona so omejitve državnih pomoči predvsem za tiskane medije, ker ti po mnenju stranke vladajoče koalicije pripadajo tako imenovanim levim tajkunom. Enako velja za omejitev pomoči za komercialne radijske postaje in postaje, ki so del komercialnih radijskih mrež. Večina teh radijskih postaj je v lasti Martina Odlazka, ki je prav tako eden od za trenutno koalicijo nepriljubljenih tajkunov.« Ključna sprememba pri postajah s statusom posebnega pomena je namreč, da naj bi bile zdaj iz financiranja izključene radijske mreže, kar je omejitev, ki bi trenutno prizadela predvsem Odlazkove postaje.
Pri tiskanih medijih se obveza po izvajanju podpornih razpisov spreminja v možnost. »To je v resnici evfemističen izraz za to, da teh razpisov verjetno ne bo, sploh če upoštevamo, kako je bilo s temi razpisi v minulih mesecih,« je povedal Milosavljević, pri čemer je spomnil, da je nedavno ministrstvo zaradi domnevnega pomanjkanja sredstev zamrznilo izplačevanje sredstev, ki so bila medijem v večletnih programih že podeljena.
S seznama medijev, ki naj bi jim bila namenjena sredstva, naj bi izginile tudi nevladne organizacije s statusom javnega interesa na področju medijev. Teh je dejansko zelo malo in med tistimi, ki imajo večjo lastno medijsko produkcijo, lahko najdemo le otroški spletni portal Časoris ter preiskovalna spletna portala Pod črto in Oštro. Ustanoviteljica in urednica slednjega Anuška Delić je povedala, da bi sprememba pomenila velik korak nazaj: »Za povezavo med statusom nevladne organizacije, ki na področju medijev deluje v javnem interesu, in medijskim zakonom smo si prizadevali skupaj z drugimi sorodnimi neodvisnimi medijskimi organizacijami. Očitno je, da hoče aktualna koalicija to povezavo prekiniti zgolj zaradi osebnih zamer do neodvisnih medijev oziroma zaradi parcialnih političnih interesov. To je podobno, kot če bi levo usmerjena koalicija samovoljno ukinila podporo RKC ali verskim uslužbencem.« Dodala je še, da je »arbitrarno poseganje zgolj v razmerja točno določenih organizacij z državo ne samo protiustavno, to je tudi tudi absolutno kontraproduktivno«.
Spletni vplivneži niso več v zakonu
Pri dodeljevanju podpore medijem se je med tem ukinila prepoved, da bi sredstva prejemali mediji, katerih odgovorni uredniki so bili obsojeni zaradi sovražnega govora. Novela iz zakona črta tudi vse omembe spletnih vplivnežev in pa sovražnega govora, sledenje z obrazložitvijo, da to področje že ureja kazenski zakonik. Do tega so bili posebno kritični v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), kjer so zapisali: »Odločitev za ukinitev te regulacije v povezavi z deregulacijo vplivnežev in kulturo javnega izražanja številnih vladajočih politikov je dokaz, da ministrstvu za kulturo ni mar za nivo javnega izražanja in pravice žrtev nestrpnega govora.«
V DNS so opozorili tudi na pomanjkanje omemb informativnih vsebin. »Predlog sprememb zakona o medijih zožuje definicijo javnega interesa v medijih ter povečuje poudarek na kulturne in umetniške vsebine, katerih pomena v društvu novinarjev nikakor ne zmanjšujemo, vendar pa so za uresničevanje pravice javnosti do obveščenosti in ohranjanje demokracije prav tako pomembne druge splošno informativne vsebine,« so zapisali. Menijo, da skupaj s spremembami financiranja »napovedane spremembe celoten medijski sektor prepuščajo negotovosti in nepredvidljivosti, povečujejo tveganja za politizacijo pomoči in zmanjšujejo medijsko neodvisnost«.
Kot je povedal tudi Milosavljević, se mu te spremembe ne zdijo naključne: »Zelo očitno je, da so nekatere spremembe pisane z namenom. Ali za določene akterje ali pa proti drugim akterjem v medijih.«