Referendumski razplet je mogoče označiti z naslovom Razdeljena Slovenija. Dve vprašanji – o pogojevanju izplačila socialne pomoči z družbenokoristnim delom ter o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah – sta dobili večinsko podporo.
Pri ukinitvi RTV-prispevka in spremembi zakona o parlamentarni preiskavi je bila večina proti, pri čemer je bila pri glasovanju o ukinitvi RTV-prispevka razlika manj kot 700 glasov. Končni izid bodo določili še glasovi po pošti iz Slovenije in tujine.
Približno polovična, natančneje 54,55-odstotna, je bila volilna udeležba pri vseh štirih referendumskih vprašanjih, glasovalo je približno 925.900 volilk in volilcev. Udeležba je bila tretja najvišja v zgodovini referendumov v samostojni Sloveniji. Leta 2003, ko se je glasovalo o vstopu v Evropsko unijo in Nato, je bila 60-odstotna, štiri leta pozneje, ko se je glasovalo o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, 58-odstotna. Referendum o zavarovalnicah je tedaj sovpadal z drugim krogom predsedniških volitev.
Podeželski vzhod za, urbani zahod proti
Tokratni referendumski rezultati kažejo na regionalno razdeljenost Slovenije. Na zemljevidu je zaznaven jasen razkol med slovenskimi mesti in podeželjem ter med vzhodom in zahodom. Bolj ko se pomikamo proti vzhodu in jugu, večja je podpora referendumskim predlogom. Regijsko najvišja je na Štajerskem in Dolenjskem. Če odmislimo lokalne izjeme, so bili najbolj proti v primorskih in ljubljanskih volilnih enotah.
V vseh regijah je zaznavna enaka hierarhija podpore referendumskim vprašanjem. Največji delež glasov za je dobilo pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela, sledila je omejitev volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, nato ukinitev RTV-prispevka, najmanj podpore je zbrala sprememba zakona o parlamentarni preiskavi.
V rezultatih glasovanja je mogoče prepoznati izrazito razmejitev med mestnim in podeželskim volilnim telesom. »Podeželski« okraji so praviloma glasovali prepričljivo in večinsko za pri vseh štirih vprašanjih. V večini mestnih občin so glasovali za omejitev volilne pravice državljanov tretjih držav in pogojevanje socialne pomoči, vendar je bil delež nižji. Na splošno so mesta mnogo bolj kot podeželje glasovala proti ukinitvi RTV-prispevka in spremembi zakona o parlamentarni preiskavi.
Ljubljana je svet zase
Na zemljevidu referendumske Slovenije najbolj izstopa Ljubljana. Njeni volilni okraji so pri vseh štirih vprašanjih dosledno izkazali zelo nizko podporo predlogom. Za omejitev volilne pravice državljanov tretjih držav je v okraju Ljubljana Center glasovalo le 34,7 odstotka volilcev, pri socialni pomoči je bil tam delež glasov za 38,7-odstoten. Pri RTV-prispevku in parlamentarni preiskavi je bil najbolj proti okraj Ljubljana Šiška 1, kjer je bilo proti ukinitvi RTV-prispevka oziroma spremembi zakona o parlamentarni preiskavi obkroženih 72 oziroma 73 odstotkov veljavnih glasovnic.
Volilni okraj, ki se je po rezultatih približal ljubljanskim, je bil Koper 1, kjer je proti posameznim referendumskim predlogom glasovalo od 57 do 69 odstotkov volilcev. Mestni volilni okraji, ki so bili izrazito proti, so bili še na območju Maribora, Nove Gorice in deloma Kranja.
Na nasprotnem političnem polu so se znašli ptujski volilni okraji. Med mestnimi okolji je bila tam podpora referendumskim vprašanjem v povprečju daleč najvišja, za je glasovalo od 65 do 75 odstotkov volilcev. Zelo visoka je bila podpora tudi v Novem mestu 1. Na tem mestu je treba opomniti, da ima Ptuj precej podeželskih krajevnih skupnosti, v ptujske okraje so vključene tudi številne občine iz širše okolice. Če pogledamo zgolj volišča v osrednjih mestnih četrteh – in vzamemo za primer glasovanje o RTV-prispevku – je bil tudi na Ptuju rezultat tipično mestni. Za je glasovalo 50,3 odstotka, proti pa 49,7 odstotka.
Na podeželskem polu je bil referendumski »prvak« okraj Ribnica - Dobrepolje, kjer je za obkrožilo od 66 do 76 odstotkov volilcev. Za so v zelo velikem odstotku glasovali tudi v Škofji Loki 2, Ivančni Gorici in Slovenskih Konjicah. V »nemestnem« prostoru med drugim izstopata Izola in Piran, tam so volilke in volilci štirikrat glasovali proti.
Najbolj je politično polarizirala parlamentarna preiskava
Zelo opazna je povezava med izidom referendumov in izidom letošnjih parlamentarnih volitev. Analiza rezultatov razkriva, da je bilo najbolj politično polarizirano vprašanje o spremembi zakona o parlamentarni preiskavi: v 76 od 88 okrajev je glasovanje ustrezalo politični delitvi na marčevskih volitvah v državni zbor.
V tistih volilnih okrajih, v katerih je spomladi zmagala SDS, je bila v nedeljo podpora referendumskim predlogom izrazito močna, večina je tam prepričljivo glasovala štirikrat za. Kjer je zmagala Svoboda, so bili trije referendumski predlogi zavrnjeni, izjema je bilo vprašanje socialne pomoči. V okrajih, kjer je zmagala SDS, je bila podpora predlogom od 13 do 15 odstotnih točk višja kot v okrajih, kjer je zmagala Svoboda.
Obstajajo tudi lokalna odstopanja. V volilnem okraju Radovljica 1, kjer je na volitvah zmagala SDS, sta bila kljub temu zavrnjena referendumska predloga o RTV-prispevku in spremembi zakona o parlamentarni preiskavi. V obratni smeri izstopa Lendava. Tam je spomladi zmagala Svoboda, na referendumih so bili predlogi potrjeni s prepričljivo večino: za je pri posameznih vprašanjih obkrožilo od 57 do 69 odstotkov volilcev, ki so oddali svoj glas.