Ljudje so odločili, posledice pa šele prihajajo: kdo bo občutil spremembe?

Vladna stran je z referendumskim vprašanjem o volilni pravici tujcev poleg njegovega mobilizacijskega učinka iskala tudi legitimacijo odločitve, ki jo je že sprejela. Z junijsko spremembo zakona o lokalnih volitvah, do katere je prišlo brez ustreznih pojasnil in javne razprave, je namreč tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji volilno pravico na lokalnih volitvah že odvzela, in to po skoraj četrt stoletja.

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je že takrat opozorila, da gre za ustavnopravno sporen ukrep, ki nedopustno arbitrarno znižuje doseženo raven splošnosti volilne pravice. K zagotovitvi volilne pravice državljanom EU nas zavezuje direktiva, vprašanje dodelitve volilne pravice tudi drugim tujcem pa smo ob uveljavitvi označili za stvar civilizacijskih, kulturnih in političnih standardov oziroma politične presoje.

V zvezi z novelo je bila vložena pobuda za naknadni zakonodajni referendum, a je bila nato umaknjena, zato je začel veljati spremenjeni zakon, tujci iz tretjih držav pa že na prihajajočih lokalnih volitvah ne bodo mogli več voliti. Volilno pravico bi na letošnjih volitvah imelo nekaj manj kot 104.000 tujcev iz tako imenovanih tretjih držav, kar bi bilo 35 odstotkov več kot na zadnjih volitvah. Toda pritrditev dobrih 55 odstotkov volilcev že uzakonjenemu odvzemu še ne pomeni nujno, da bodo tujci dejansko ostali brez volilne pravice na lokalnih volitvah. To bo namreč v rokah ustavnih sodnikov, ki imajo na mizi dve zahtevi za ustavno presojo sporne novele.

Dr. Bruna Žuber z ljubljanske pravne fakultete je za Radio Slovenija povedala, da izvedba referenduma o tem vprašanju še ne pomeni, da ta zakon ne bi mogel biti predmet presoje na ustavnem sodišču in da tudi ne bi mogel biti ugotovljen za protiustavnega. »O posameznih vprašanjih lahko odločamo na referendumih, kaj se pa dogaja po tem, je ločeno vprašanje. Če bi šle odločitve predaleč in bi prestopile meje ustavnega, potem je tu ustavno sodišče kot varuh ustavnosti,« je dejala.

Na vidiku zaostritev pri denarni socialni pomoči

Zgolj načelno pa so se volilci odločali o podpori pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela. Večinska podpora z dobrimi 60 odstotki glasov za, na katero so nakazovale že nekatere javnomnenjske poizvedbe, vladajočim daje zeleno luč za pripravo zakonskih sprememb, vendar tudi neke vrste bianko menico, saj zakonska rešitev še ni znana.

Referendumsko vprašanje se je sicer nanašalo na osebe, ki naj bi denarno socialno pomoč (DSP) prejemale, kljub temu da so delovno sposobne in brez objektivnih ovir za delo, pri čemer že veljavni zakon določa, da je do DSP upravičen le, kdor si materialne varnosti ne more zagotoviti zaradi objektivnih okoliščin, na katere sam ne more vplivati.

»Nisem presečen nad rezultati tega referenduma, saj je bilo tudi vprašanje postavljeno tako poenostavljeno in manipulativno, da je vzbudilo čustva pri ljudeh. Še vedno pa je približno 40 odstotkov ljudi, ki temu niso nasedli in se zavedajo, kako pomembna je neka horizontalna socialna podpora družbeno marginaliziranim skupinam v težavah in kako pomembno za širšo družbeno kohezivnost je, da imamo socialno mrežo. Seveda se vsi strinjamo, da naj za delo sposobni prispevajo družbi. Ampak pri tem se ne smejo zanemariti kompleksnejša družbena vprašanja,« je za Dnevnik komentiral Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v prejšnji vladi. Tega, kar je koalicija spraševala na referendumu, po Juvanovi oceni v zakonodaji niti ni mogoče urejati. »Nezamisljivo je, da bi bil nekdo, ki svoje dolžnosti do zavoda za zaposlovanje in centra za socialno delo opravi, vseeno prisiljen v neko delo za 500 evrov brez vsakršnih delavskih pravic. Prepričan sem, da bo vlada v prihodnosti, če bo seveda v to zakonodajo posegala, ta referendum uporabila kot izgovor za zaostrovanje že obstoječih pravil.«

Rezultat ni presenečenje niti za dr. Sreča Dragoša z ljubljanske fakultete za socialno delo, ki pričakuje, da bo referendumski izid izgovor za varčevanje. »In kje bodo začeli varčevati, če ne tam, kjer je najmanjši odpor? In kjer lahko javno mnenje, naščuvano proti socialnim marginam, hitro dobijo na svojo stran. Dogajale se bodo restrikcije.«

Spomnil je na javnomnenjsko raziskavo evropskih vrednot, v kateri se je Slovenija med 22 vključenimi državami pri vprašanjih odnosa do takšnih in drugačnih marginalnih skupin, tudi prejemnikov socialnih pomoči, odrezala zelo slabo oziroma izkazala nadpovprečno visoko podporo trditvam, da pri nas veliko ljudem uspe pridobiti socialno podporo, ki jim ne pripada; da si večina brezposelnih ne prizadeva najti zaposlitev; da socialni izdatki predstavljajo prevelik strošek in podobno. Dragoš ob tem opozarja, da se je tako rekoč pri skoraj vseh ministrih za socialno delo, z obeh političnih polov, v celotni novejši zgodovini Slovenije ščuvalo proti prejemnikom socialnih pomoči. In v 30 letih ponavljanja se je takšna miselnost pri državljanih »prijela«.

Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič izid nedeljskega referenduma o socialni pomoči razume kot jasno sporočilo, da si ljudje želijo sprememb in pravičnejše socialne politike. »Voljo ljudstva bomo spoštovali in jo upoštevali pri celoviti reformi socialnih transferjev. Delo bomo začeli nemudoma,« je napovedala.