Ob zastojih na primorski in štajerski avtocesti, ki že vrsto tednov hudo pestijo tako slovenske kot tuje potnike, voznikom pogosto svetujejo, naj za pot raje uporabijo javni prevoz. Na prvi pogled se takšen nasvet zdi smiseln, kajti če je avtocesta zaradi obnovitvenih del zožena, promet pa počasnejši, bi lahko del prometa prevzela železnica. Toda prav pri tem se pokaže težava. Na istih prometnih koridorjih, kjer Dars obnavlja avtocestno omrežje, so zaradi infrastrukturnih del in omejitev ponekod spremenjene tudi železniške povezave. Zato se postavlja vprašanje, ali se upravljalci ključne prometne infrastrukture, torej Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) in Slovenske železnice (SŽ), usklajujejo tako, da ima potnik od tega konkretno korist.
Dars in železnice pravijo, da se usklajujejo
V Darsu zagotavljajo, da se pri obveščanjih o zastojih, prometnih obremenitvah in večjih obnovitvenih delih redno usklajujejo z različnimi deležniki. Med njimi navajajo Slovenske železnice, ministrstvo za infrastrukturo, policijo, direkcijo za infrastrukturo in druge pristojne službe. Takšno usklajevanje je po njihovih navedbah posebno pomembno pri večjih obnovitvenih delih, ki vplivajo na pretočnost prometa, denimo pri obnovi odseka štajerske avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami. Podobno odgovarjajo na Slovenskih železnicah. Kot pravijo, z Darsom in ministrstvom za infrastrukturo redno sodelujejo.
Toda odgovori ostajajo splošni. Ne povedo, ali kdo pri načrtovanju velikih avtocestnih obnov preveri, kakšna je v istem obdobju dejanska zmogljivost železniških povezav na istih koridorjih. Prav tako ni jasno, ali se ob pričakovanih zastojih na avtocesti načrtujejo dodatni vlaki ali drugačne prilagoditve voznih redov, ki bi potnikom omogočile lažji prehod z avtomobila na javni prevoz. Če je na avtocesti zastoj, vlak pa na delu poti zamenja avtobus, javni prevoz težje prevzame vlogo prave alternative. To še zlasti velja za dnevne migrante, ki za pot v službo potrebujejo predvidljivost. Enkratna zamuda je neprijetna, vsakodnevna negotovost pa je razlog, da marsikdo kljub zastojem ostane v avtomobilu.
Kaj pa promet v praksi?
Preverba aktualnih voznih redov za delavnik pokaže, da vlak na najbolj izpostavljenih relacijah ni vedno preprosta zamenjava za avtomobil. Slovenske železnice ob tem opozarjajo, da so relacijski vozni redi informativni in da ne vključujejo vseh posebnosti v prometu, kot so nadomestni prevozi ali izpadi vlakov. Potniki morajo zato pred potjo preveriti še obvestila o stanju v prometu.
Pri povezavi Ljubljana–Maribor je posebno pomemben odsek med Ljubljano in Celjem. Prav na tem delu so pri nekaterih povezavah namesto vlakov organizirani nadomestni avtobusni prevozi. Po voznem redu nadomestnih prevozov je med Ljubljano in Celjem ob delavnikih organiziranih šest nadomestnih avtobusnih prevozov. V obrnjeni smeri, iz Celja proti Ljubljani, so navedeni štirje nadomestni avtobusi. Del nadomestnih prevozov je torej predviden prav v času jutranjih in popoldanskih poti, ko javni prevoz najbolj potrebujejo dnevni migranti. To sicer ne pomeni, da med Ljubljano in Mariborom ni uporabnih železniških povezav, pomeni pa, da del ponudbe na tej relaciji ni več izključno železniški. Potnik mora pred odhodom preveriti, ali izbrana povezava poteka v celoti po tirih ali pa ga na delu poti čaka avtobus. Če se želi izogniti cestnim zastojem, nadomestni avtobus ni enakovreden vlaku, saj je tudi sam odvisen od cestnega prometa, prometnih konic in morebitnih zamud.
Podobno velja za primorsko smer. Pri poti med Ljubljano in Koprom je železniška povezava že v običajnih razmerah časovno manj konkurenčna avtomobilu, zato je za potnike še toliko pomembnejše, da je pot čim bolj neposredna in predvidljiva. Nekatere delavniške povezave iz Ljubljane proti Kopru trajajo skoraj tri ure, v obrnjeni smeri pa je ponudba uporabna predvsem za tiste, ki jim ustrezajo zgodnji jutranji ali poznopopoldanski odhodi. Na progi Divača–Koper in obrnjeno so do 30. junija 2026 za nekatere vlake organizirani nadomestni avtobusni prevozi. Tudi ti niso razporejeni le v prometno manj pomembnih delih dneva.
Usklajevanje do neke mere
Da vprašanje usklajevanja med Darsom in SŽ ni novo, kaže že lanski primer obnove štajerske avtoceste. Dars je takrat voznike zaradi pogostih zastojev pozival, naj razmislijo o uporabi vlaka kot »udobne in zanesljive alternative«, a so tudi na železnici potekale omejitve, zaradi katerih so morali potniki na poti med Mariborom in Ljubljano del poti opraviti z nadomestnim avtobusom. Na vprašanje, kako je mogoče, da prenova poteka hkrati na avtocesti in železnici, so pri Darsu takrat odgovorili, da »nimajo vpliva na terminske načrte prenove železniške infrastrukture«, saj to področje urejajo druge pristojne institucije.