Po osnutku zakona, za katerega je vlada izhodišča potrdila že julija lani, podporo pa mu je ta mesec izrekel tudi ekonomsko-socialni svet, bo lahko lastnik podjetja svoj delež prodal zaposlenim, ki bodo prek posebne pravne osebe postali delničarji. Čeprav zadružništvo spominja na prejšnje čase, se z zakonom, ki so ga skupaj z drugimi ministrstvi spisali na ministrstvu za solidarno prihodnost in ministrstvu za delo, zgledujejo po ureditvah iz Velike Britanije in ZDA. Državni sekretar ministrstva za delo Igor Feketija je poudaril, da gre za prostovoljno odločitev in da je le lastnik tisti, ki se bo lahko odločil za prodajo podjetja zaposlenim.
Kaj točno zakon predvideva? Lastnik bo lahko delež v podjetju prodal zaposlenim prek namenske pravne osebe, in sicer lastniške zadruge delavcev. Pri njeni ustanovitvi se bo zahtevalo sodelovanje velike večine zaposlenih, to je vsaj 75 odstotkov, pri čemer bo poslovodstvo izključeno. Lastnik si bo nato pustil obročno odplačevati delež, kar nekaj finančnih institucij je tudi že pokazalo zanimanje za financiranje tovrstnih odkupov. Da bi lastnika spodbudili k prodaji zaposlenim, se mu bo osnova za obračun davka na kapitalski dobiček znižala za 20 odstotkov. Ugodnejša davčna obravnava bo veljala tudi za podjetje samo in za zadrugo, izplačila članom zadruge pa bodo za čas članstva obdavčena kot dividende.
Reševanje izziva lastniškega nasledstva
Komu vse bi koristil zakon? Predlagani model je koristen tako za zaposlene kot za poslovodstvo in druge lastnike v podjetjih, je zatrdil državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner. Pri oblikovanju modela so se na ministrstvu zgledovali po praksi podobnih podjetij iz ZDA in Velike Britanije, v katerih so kolektivi delavcev polni ali delni lastniki ter dajejo zelo dobre rezultate tako z vidika delavskih pravic kot donosnosti kapitala pa tudi z vidika odpornosti proti krizam. Model naj bi blagodejno vplival tudi na motivacijo zaposlenih in njihove plače. Pozitivni učinki pa se ne ustavijo zgolj na ravni podjetja, temveč so širše družbeni. Med drugim naj bi bil učinek zakona ohranitev zaposlitev v lokalnih okoljih. V Sloveniji je namreč glede na demografske kazalnike v naslednjem desetletju pričakovati drugi največji prenos lastništva podjetij po privatizaciji v 90. letih prejšnjega stoletja.
Približno 70 odstotkov delavcev pri nas dela v malih in srednje velikih podjetjih, pri čemer je več kot polovica lastnikov podjetij v Sloveniji starejših od 55 let, približno petina pa je upihnila celo že več kot 65 svečk. Ob tem jih ima samo dobra petina načrt lastniškega oziroma vodstvenega nasledstva. Glavnina lastnikov se bo torej po pričakovanjih iz podjetij umaknila v naslednjih desetih letih. Skrbi recimo, da je po raziskavi Spirita zgolj devet odstotkov otrok lastnikov zainteresiranih za nasledstvo. Alternativni scenariji pomenijo prodajo podjetja konkurentom ali na primer tujim skladom, kar na eni strani pogosto pomeni selitev podjetja in izgubo zaposlitev za lokalno okolje, po drugi pa rado vodi v tako imenovano »optimizacijo« podjetja. To je v krčenje kadra oziroma, po domače povedano, v odpuščanje dela zaposlenih.
Interesa podjetnikov naj ne bi manjkalo
Na ministrstvu pravijo, da je zanimanje za novo obliko lastništva med slovenskimi delodajalci veliko. Včeraj so med drugimi navedli podjetja SIP Strojna industrija, Kovintrade, Domel Holding, M-Tom, M-Sora, Alples, Dewesoft, Inea, Etiketa Tiskarna, Datalab in Cosylab. Za financiranje takšnih podvigov pa so zainteresirani Capital Genetics, NLB, Delavska hranilnica, garancijo bi dala tudi SID banka. Predlog zakona o lastniških zadrugah delavcev (LZD) je šel v javno obravnavo včeraj, razprava pa bo potekala do prvega tedna v juniju. Vmes naj bi odgovorni na ministrstvih znova sedli za mizo s pogajalsko skupino ekonomsko-socialnega sveta, zakon pa bi predvidoma na vladi potrdili še pred poletnimi počitnicami v državnem zboru, kar bi pomenilo, da bi bil na mizah poslancev lahko v začetku jeseni.
