Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Aris) je 20. maja objavila 3,5 milijona evrov vreden javni razpis Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Naša hrana, podeželje in naravni viri v letu 2026«. Raziskovalne teme je določilo ministrstvo za kmetijstvo (MKK), in to še v času, ko ga je vodila Mateja Čalušić. Rok za prijave je potekel 30. junija ob 14. uri, toda le približno dve uri prej je Aris na svoji spletni strani objavil skopo vestičko, da so razpis na podlagi poziva ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM), ki ga vodi Borut Rončević, preklicali.
»Kolikor vem, se v zadnjih tridesetih letih še ni zgodilo, da bi razpis razveljavili,« je za Dnevnik presenečeno dejala dr. Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije, ki se je na javni razpis Arisa prijavil s štirimi projekti s področja gozdarstva.
Obvestilo o preklicu javnega razpisa, vrednega 3,5 milijona evrov (2,5 milijona bi zagotovilo MKK, milijon pa Aris), ki ga je na svoji spletni strani v torek objavila agencija, je bilo edina komunikacija pristojnih z raziskovalnimi institucijami, ki so svoje projekte prijavile na razpis, zato sta bila šok in bes pri njih še toliko večja. Šest vrstic, kolikor jih je obsegalo obvestilo, je dokaz, kako cenijo delo raziskovalcev, so bentili.
Politična odločitev
Iz pojasnil, ki smo jih prejeli od direktorice Arisa Tjaše Dobnik, izhaja, da je preklic javnega razpisa v resnici predlagalo ministrstvo za kmetijstvo. To so za Dnevnik potrdili tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM). »Dne 29. junija 2026 smo s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, dobili dopis, v katerem nas obveščajo, da so se odločili za preklic razpisa. Skladno z ustaljeno proceduro in pristojnostjo MIZM smo o tem obvestili Aris, ki je izpeljal nadaljnje postopke. Nadaljnje aktivnosti, vezane na ta razpis, so odvisne od odločitev kmetijskega ministrstva,« so pojasnili na MIZM.
Na ministrstvu za kmetijstvo (MKK) pa so za medije pojasnili, da nabor razpisanih tematik le deloma odraža tiste najbolj pereče, ki jih velja financirati z javnim denarjem. Napovedali so, da bodo zaradi smotrne proračunske porabe ta seznam skrbno pregledali in pripravili nov nabor tematik, ki bodo skladne s koalicijsko pogodbo nove vlade.
Neodgovorno in nespoštljivo
»Prijavili smo se na vse štiri razpisane gozdarske teme. Štirje naši prijavitelji so s svojimi ekipami zadnji mesec intenzivno delali na tem. Da je razpis preklican, smo 30. junija okoli dvanajstih opazili na spletni strani Arisa. Nihče nas ni obvestil o tem. Zelo me je presenetilo tudi to, da se je preklic zgodil v končni fazi razpisa. To se mi zdi neodgovorno in nespoštljivo do vseh, ki so se angažirali v pripravah nanj in v pripravo projektov, ki so za naš inštitut zelo pomembni, vložili veliko energije,« je bila za Dnevnik kritična dr. Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije.
Biotehniška fakulteta (BF) Univerze v Ljubljani se je na ta razpis prijavila s sedmimi projekti. To so ocena stanja in razvoja kmetijsko-prehranskega sistema v Sloveniji; razvoj in validacija metod za senzorično ocenjevanje živil; alternativne rešitve za odpravo usmrtitve enodnevnih petelinčkov; kazalniki dobrobiti za boljše odločitve v kmetijstvu; določitev lokacij za vodne zadrževalnike za namakanje kmetijskih zemljišč; optimizacija reje prostih svinj za izboljšanje dobrobiti in prireje. Kot sodelujoča organizacija so vključeni tudi v več drugih projektnih prijav, katerih koordinatorji so druge članice Univerze v Ljubljani oziroma drugi javni raziskovalni zavodi.
Pričakujejo ustrezna pojasnila
»Priprava projektnih prijav je zelo zahteven proces, ki praviloma poteka več tednov ter vključuje delo več raziskovalcev in strokovnih sodelavcev. Preklic razpisa nas je presenetil. S podobnim primerom se na fakulteti še nismo srečali,« so nam dejali na BF.
Več projektnih predlogov na javni razpis je oddala tudi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Njen dekan dr. Aleš Gregorc je za naš časopis poudaril, da gre za večtedenske priprave, ki poleg oblikovanja raziskovalne vsebine terjajo tudi usklajevanje med partnerji, pripravo finančnih načrtov, administrativne postopke in številna strokovna usklajevanja. »V pripravo posamezne prijave je običajno vključenih več raziskovalcev in strokovnih sodelavcev. Preklic razpisa na dan izteka roka za prijavo nas je presenetil, saj so bile prijave do takrat že oddane. Po naših izkušnjah gre za neobičajno situacijo. Podobnega primera v zadnjih letih ne pomnimo,« je izpostavil Gregorc, ki verjame, da bodo pristojne institucije v nadaljevanju podale ustrezna pojasnila in čim prej sprejele odločitve, ki bodo raziskovalnim organizacijam omogočile nadaljevanje načrtovanih raziskovalnih aktivnosti. »Za raziskovalce, gospodarstvo in druge uporabnike raziskovalnih rezultatov je namreč pomembno stabilno, predvidljivo in pravočasno izvajanje raziskovalnih razpisov,« je sklenil dekan mariborske kmetijske fakultete.