Sodna reforma spreminja organizacijo okrajnih in okrožnih sodišč. Gre za eno večjih organizacijskih sprememb v slovenskem sodstvu, saj zajema 44 okrajnih in 11 okrožnih sodišč, na katerih je zaposlenih približno 3500 sodnikov in sodnega osebja. Na sodiščih že potekajo priprave na začetek uporabe nove ureditve, za kar bo treba izvesti številne kadrovske, organizacijske, prostorske in informacijske prilagoditve, da bo prehod potekal čim bolj tekoče.
Pri odprtih zadevah ne bo sprememb
Kot strankam sodišč in državljanom nasploh sporočajo z vrhovnega sodišča, se z novo ureditvijo spreminja organizacija sodišč, ne pa njihova dostopnost. »Za stranke je pomembno predvsem to, da bodo sodišča še naprej poslovala na dosedanjih lokacijah. Tudi po 1. januarju 2027 bodo na teh lokacijah potekali sodni postopki, stranke pa bodo tam še naprej lahko vlagale svoja pisanja. Sodni postopki, začeti pred 1. januarjem 2027, se bodo nadaljevali in dokončali na lokaciji, kjer so bili začeti. Reorganizacija ne bo razlog za zamenjavo sodnika. Sodniki bodo zadeve, ki jih že rešujejo, tudi dokončali. Do zamenjave sodnika bo lahko prišlo iz enakih razlogov kot že doslej, na primer zaradi upokojitve, odhoda ali drugih okoliščin, ko je treba zagotoviti nadaljevanje sojenja in sojenje v razumnem roku,« poudarjajo na vrhovnem sodišču.
V prihodnje morda na drugi lokaciji
Če pri odprtih postopkih ostaja vse bolj kot ne po starem, pa bo drugače pri novih zadevah, ki jih bodo sodišča začela obravnavati po začetku reforme. »Te ne bodo več organizacijsko vezane na posamezno okrajno sodišče tako kot doslej, temveč na okrožno sodišče kot celoto. To bo omogočilo, da se delo znotraj posameznega sodnega okrožja glede na pravno področje bolj enakomerno razporedi med sodniki okrožja. Namen takšne ureditve je zmanjševanje razlik v obremenjenosti ter učinkovitejše in hitrejše reševanje zadev. Za stranko to lahko v posameznem primeru pomeni, da bo na obravnavo vabljena na drugo lokacijo znotraj sodnega okrožja. O kraju in času obravnave bo, tako kot doslej, obveščena z vabilom sodišča,« napovedujejo v vrhu sodstva.
Po novem bodo vsi prvostopenjski sodniki okrožni sodniki, kar pomeni, da se bodo povečale možnosti za razporejanje sodnikov in dela znotraj posameznega sodnega okrožja. Širši krog sodnikov bo lahko glede na področje, na katerem delajo, sodeloval pri reševanju novih zadev, kar naj bi prispevalo k bolj enakomerni obremenitvi in učinkovitejšemu poslovanju sodišč. Za slednje so si že več let prizadevali predvsem predsedniki sodišč, ki so opozarjali na neenakomerno obremenjenost posameznih sodnikov.