Državni zbor se je na današnji, 5. izredni seji seznanil z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade. V prvem krogu po volitvah je namreč predsednica republike tista, ki lahko predlaga kandidata za predsednika vlade.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pojasnila, da je po posvetih s poslanskimi skupinami ugotovila, da se večinska podpora ne izkazuje nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati.

V dopisu predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću je zapisala tudi, da se je med posvetovanji z vodji poslanskih skupin in po njih pokazalo, da v tej fazi postopka ni spoštovanja in zaupanja, ki sta nujna za nadaljevanje poštenih posvetovanj. Po opravljenih posvetovanjih tudi ni prejela glasov, potrebnih za izvolitev novega predsednika vlade, relativni zmagovalec volitev, predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, pa ji je dejal, da v teh okoliščinah soglasja za prevzem mandata ne more dati, je zapisala.

Začenja se drugi krog

Že jutri se bo začel drugi krog iskanja mandatarja za sestavo vlade. Tega lahko poleg predsednice republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Nato bodo imeli predlagatelji 14 dni časa za vložitev kandidatur, volitve v državnem zboru pa bodo najprej v 48 urah oziroma najkasneje v sedmih dneh po preteku roka za predložitev kandidatur. Torej med 22. in 27. majem. 

V dopisu predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću je Nataša Pirc Musar zapisala tudi, da se je med posvetovanji z vodji poslanskih skupin in po njih pokazalo, da v tej fazi postopka ni spoštovanja in zaupanja, ki sta nujna za nadaljevanje poštenih posvetovanj.

Tudi v drugem krogu je za izvolitev na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov. Če v drugem krogu mandatar ne bi bil izvoljen, pa v tretjem krogu za izvolitev zadošča večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Šele v primeru, da  tudi v tretjem krogu predsednik vlade ni izvoljen, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.

Pričakuje se kandidatura Janeza Janše

V drugem krogu je  pričakovati kandidaturo predsednika SDS Janeza Janše, ki si po spremembi zakona o vladi prizadeva za oblikovanje nove koalicije. Slednjo bo po napovedih oblikoval s strankami, ki so podprle spremembo zakona o vladi. Poleg poslancev SDS so za spremembe glasovali poslanci trojčka NSi, SLS in Fokusa ter strank Demokrati in Resnica, ki so tudi pri nekaterih drugih dosedanjih glasovanjih v DZ delovali usklajeno. Nekatere od teh strank so že prejele vsebinska izhodišča za nadaljnja pogajanja.

Predsednik NSi Jernej Vrtovec in predsednik Demokratov Anže Logar naj bi se v ponedeljek že srečala z Janezom Janšo. Skupaj naj bi pregledali izhodišča za koalicijsko pogodbo. Nihče od ključnih akterjev po pričakovanjih ni razkril vsebine, slišati je bilo le splošne ocene, da gredo zadeve v pravo smer.

Sajovic: V Resnici se morajo odločiti

Vodja največje poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je izpostavil težavo, ki da jo imajo v DZ. »Še do danes nismo razčistili osnovnega demokratičnega načela, kdo je v koaliciji in kdo v opoziciji,« je dejal in dodal, da se morajo v stranki Resnica v tem tednu odločiti, del česa bodo. Na dveh stolih naenkrat se ne bo dalo sedeti, meni. 

»Če so del opozicije, morajo seveda vrniti mesto predsednika državnega zbora. Mislim, da so stvari jasne, razumljive. Slepomišenja, sprenevedanja, prevar volivk in volivcev je preprosto dovolj,« je bil jasen vodja poslancev Svobode.

Na ločitev med pozicijo in opozicijo so vezane tudi druge funkcije v DZ. Tako denimo eno podpredsedniško mesto pripada največji opozicijski skupini. Kot je danes dejal Sajovic, bo Svoboda predlagala kandidata za podpredsednika DZ, ko se stvari izčistijo. Tudi v nadzornih komisijah DZ, komisiji za nadzor javnih financ in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, večina in predsedovanje »pripada jasni opoziciji«, je dejal.

Po njegovih besedah je ta razmejitev torej osnoven, demokratičen, tudi ustavni standard, »vse drugo je ribarjenje v kalnem in sprenevedanje«. Ob tem pa obstajajo številna področja, kjer so tako poslanci koalicije kot opozicije v preteklosti in bodo tudi v prihodnosti našli skupen, enotni jezik, je dejal Sajovic in izpostavil področja varnosti in zdravstva. 

Priporočamo