Državni zbor se bo danes, v torek, na izredni seji seznanil z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja. Odločitev predsednice sledi posvetovanjem z vodji poslanskih skupin, po katerih se pri nobenem od možnih kandidatov ni pokazala jasna podpora najmanj 46 poslank in poslancev. Toliko glasov je potrebnih za izvolitev predsednika vlade. Ker takšnega kandidata po njeni oceni ni bilo, predloga državnemu zboru ni poslala. Ob tem je poudarila, da kandidata za vodenje manjšinske vlade ne želi predlagati, s čimer se je izognila scenariju, v katerem bi državni zbor odločal o kandidatu z negotovimi možnostmi za uspeh, hkrati pa je postopek dobil nekoliko neobičajen potek. Prvi krog se namreč praviloma konča z glasovanjem o kandidatu, ki ga predlaga predsednik republike. Tokrat tega glasovanja ne bo. Poslanke in poslanci se bodo zgolj seznanili z obvestilom predsednice, nato pa se bo začel drugi krog iskanja mandatarja.
Ta razlika ni zgolj formalna. V prvem krogu je pobuda v rokah predsednice republike, ki po posvetovanjih presodi, koga bo predlagala državnemu zboru, v drugem pa se težišče postopka prenese v parlament. Stranke bodo morale same pokazati, ali lahko za posameznega kandidata zberejo dovolj glasov. Javne izjave, pogajalski signali in začasna parlamentarna zavezništva bodo zato v prihodnjih dneh manj pomembni od vprašanja, ali se lahko oblikuje dejanska večina za izvolitev predsednika vlade.
Začenja se drugi krog
Drugi krog za predlaganje kandidata za mandatarja bo stekel dan po seznanitvi državnega zbora z obvestilom predsednice, torej v sredo, 6. maja, ko začne teči tudi štirinajstdnevni rok, v katerem lahko kandidata za predsednika vlade poleg predsednice republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Časa imajo torej do 20. maja. Tudi v drugem krogu je za izvolitev mandatarja potrebna absolutna večina vseh poslancev, torej najmanj 46 glasov. Glasovanje je tajno, kar pomeni, da javno izražena podpora posameznih strank še ni nujno tudi zagotovilo za končni izid. Morebitni kandidat bo moral zato dokazati ne le, da ima sklenjen politični dogovor, temveč tudi, da lahko pri glasovanju računa na dovolj trdno disciplino poslancev. V ospredju je vprašanje, ali lahko predsednik SDS Janez Janša oziroma stranke, ki se omenjajo kot možne partnerice nove desne večine, zberejo potrebno podporo.
Če bo v drugem krogu vloženih več kandidatur, bo državni zbor o njih glasoval po predpisanem vrstnem redu. Izvoljen bo tisti kandidat, ki bo zbral najmanj 46 glasov. Če to ne bo uspelo nikomur, se lahko državni zbor v 48 urah odloči še za tretji krog glasovanja. V tretjem krogu je prag za izvolitev nižji. Kandidat za predsednika vlade ne potrebuje več najmanj 46 glasov vseh poslancev, temveč zadostuje, da na glasovanju dobi več glasov za kot proti. To pomeni, da bi bil lahko izvoljen tudi z manj kot 46 glasovi, če bi bilo navzočih manj poslancev ali če bi se jih del vzdržal. Če tudi v tretjem krogu ne bi bil izvoljen noben kandidat, predsednica republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Prav zato bo drugi krog ključen.
Nova vlada najprej konec maja, verjetneje junija
Časovnica oblikovanja nove vlade je odvisna predvsem od tega, ali bo kandidat za mandatarja v drugem krogu izvoljen. Če bo štirinajstdnevni rok za vlaganje kandidatur začel teči v sredo, 6. maja, se bo iztekel v sredo, 20. maja. Državni zbor mora nato o kandidatu oziroma kandidatih glasovati najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po izteku roka za vložitev kandidatur. To pomeni, da bi bilo glasovanje o mandatarju mogoče najprej v petek, 22. maja, najpozneje pa v sredo, 27. maja.
A izvolitev mandatarja še ne pomeni, da Slovenija isti dan dobi novo vlado. Če bi državni zbor o mandatarju glasoval v najzgodnejšem možnem terminu, torej v petek, 22. maja, bi moral novoizvoljeni predsednik vlade ministrsko listo predložiti najpozneje do sobote, 6. junija. Če bi bilo glasovanje šele v skrajnem roku drugega kroga, v sredo, 27. maja, bi se rok za predložitev ministrske ekipe iztekel v četrtek, 11. junija.
Kandidati za ministre se morajo nato predstaviti pristojnim parlamentarnim odborom, šele zatem lahko državni zbor glasuje o imenovanju vlade. Če bi imel mandatar ministrsko ekipo pripravljeno že vnaprej in bi jo v državni zbor vložil takoj po izvolitvi, bi se zaslišanja lahko začela že v zadnjem majskem tednu, vlada pa bi bila v najhitrejšem scenariju lahko imenovana konec maja ali v prvih dneh junija. Če bi mandatar izkoristil celoten petnajstdnevni rok, bi se imenovanje vlade premaknilo najmanj v prvo oziroma drugo polovico junija. Bolj realen scenarij je zato začetek ali sredina junija. Stranke bodo morale poleg imena mandatarja uskladiti še program, razdelitev resorjev, ministrske položaje in razmerja znotraj prihodnje koalicije. Če bo potreben tretji krog glasovanja ali če bodo pogajanja o ministrski ekipi trajala dlje, se lahko oblikovanje vlade zavleče tudi globlje v junij.