Če bodo poslanci že danes na izredni seji sprejeli predlog interventnega zakona, sindikati napovedujejo takojšen začetek zbiranja podpisov za vložitev pobude za naknadni zakonodajni referendum. Pri čemer se zastavlja vprašanje, ali je referendum sploh mogoč, saj so zakoni, ki posegajo v davke, carine in druge obvezne dajatve, po ustavi izvzeti iz referendumskega odločanja. Onemogočanje volje ljudstva je sicer le eden izmed velikih očitkov predlagateljem in predlogu zakona, ki je bil vložen mimo socialnega dialoga, posega v več temeljnih sistemskih zakonov hkrati, posebej problematična pa je njegova proračunska (ne)vzdržnost.
Ministrstvo za finance je namreč ocenilo, da predlog pomeni več kot milijardo evrov manj v proračun in hkrati povečuje proračunske odhodke. Zaradi socialne kapice bo namreč država morala še dodatno krpati luknjo v socialnih blagajnah, kar jo že sicer letno stane več kot milijardo davkoplačevalskega denarja. Fiskalni svet je medtem učinke ocenil malce skromneje na 900 milijonov evrov minusa, predlagatelji pa na 571 milijonov evrov. Pri čemer so pojasnila fiskalnih učinkov slednjih v predlogu zakona očitno pomanjkljiva, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki med drugim poudarja, da so nekatere rešitve lahko tudi ustavno sporne. Z vidika tehnike sprejema zakona pa je samo po sebi sporno to, da omnibusni zakon posega v kar deset drugih zakonov, in sicer brez ustreznih pojasnil, zakaj je to nujno potrebno.
Prav ti sistemski posegi pod nazivom interventni razburjajo stranke odhajajoče koalicije, del stroke in del civilne družbe na čelu s sindikati. Opozarjajo, da je predlog pisan na kožo predvsem premožnim, hkrati pa utegne zamajati pomembne družbene sisteme, kot sta pokojninski in zdravstveni. Tudi glede ukrepa odprave prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence smo danes slišali, da gre za všečen ukrep, ki pa v praksi zmanjšuje financiranje tega socialnega stebra. Od katerega imajo koristniki, ki bi v tem primeru prihranili osem, 10 ali 20 evrov, v primeru domske oskrbe že danes več sto evrov prihranka. Predlagatelji medtem predvsem ob podpori gospodarstva in nekaterih drugih deležnikov poudarjajo, da gre za razbremenitev ljudi in podjetij po štirih letih obremenjevanja in zmanjševanja gospodarske konkurenčnosti v času levosredinske koalicije ter za polaganje temeljev za hitrejši razvoj države v prihodnje. Po njihovem prepričanju bodo ukrepi sprožili številne pozitivne učinke.
Podatki o konkurenčnosti in gospodarski rasti sicer ne potrjujejo katastrofalnih razmer, ki so jih že v času pred volitvami v javnosti slikali predlagatelji. Na seji skupnega odbora DZ minuli četrtek, ki jo je zaznamoval oster besedni spopad med strankami odhajajoče koalicije in nove parlamentarne večine, so bila sprejeta dopolnila predlagateljev, ki pa vsebine kljub številnim opozorilom in kritičnim pripombam vladnih uradnikov in zakonodajno-pravne službe DZ bistveno ne spreminjajo. Predlagatelji tudi v današnji razpravi kljub očitnim pomanjkljivostim zakona, sporni tehniki njegovega sprejemanja in tveganj za državni proračun, ki je na meji dovoljenega primanjkljaja v višini treh odstotkov BDP, od svojih stališč ne odstopajo.