Državni zbor naj bi na današnji (petkovi) izredni seji potrdil predlog novele zakona o zaščiti živali. Prav lahko se zgodi, da bo o njem že čez nekaj dni ponovno odločal. Državni svet namerava namreč po naših informacijah na ta zakon izglasovati veto. Razlogov za veto naj bi bilo več. Med drugim nasprotujejo obveznemu čipiranju lastniških mačk, nedorečena in neizvedljiva se jim zdi zakonska določba glede pasjih kletk v stanovanjih. Nasprotujejo tudi prepovedi kastracije pujskov brez anestezije in protibolečinskih sredstev, kupnini za odvzeto žival, posegu v pravice dedičev in tudi prepovedi reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah s koncem leta 2028.
V primeru izglasovanega veta mora državni zbor o zakonu ponovno odločati na prvi naslednji seji. To bi torej lahko storil po parlamentarnih počitnicah, a bo verjetno že prej, na novi izredni seji. Nekaterim poslancem, menda predvsem Meiri Hot iz SD, naj bi se z uveljavitvijo zakona o zaščiti živali zelo mudilo. Glavni razlog naj bi bila uzakonitev zavetišča za kopitarje, ki so ga koalicijski poslanci z vloženim amandmajem v zakon pretihotapili šele v drugem branju. S tem so se izognili presoji državnozborskih pravnikov in tudi finančni oceni uzakonjenih ukrepov, ki jo mora vsebovati vsak zakon, preden pride v vladno proceduro.
Naj stane, kolikor hoče …
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bo eni od nevladnih organizacij s področja zaščite živali podelilo desetletno koncesijo za izvajanje javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih ali upokojenih kopitarjev. Prvi javni razpis za koncesionarja mora objaviti najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi zakona, kdo bo delovanje zavetišča financiral in koliko bo to stalo, pa ne ve nihče.
Ta neznani novi strošek finančnega ministrstva, ki je sicer skrbnik državnega proračuna, ne zanima. »Gre za poslanski amandma, zato v tem primeru ni treba nujno pridobiti soglasja vlade oziroma pristojnih ministrstev. V medresorskem usklajevanju se je ministrstvo opredelilo do posameznih rešitev novele zakona o zaščiti živali, do finančnih posledic, ki so nastale med zakonodajnim postopkom v državnem zboru, pa se ni opredelilo,« so priznali.
Načrte skrili tudi pred upravo, pristojno za živali
Vida Znoj, generalna direktorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), je za Dnevnik povedala, da z amandmajem poslancev glede zavetišča za kopitarje pred njegovo vložitvijo niso bili seznanjeni. Zakonsko novelo so pripravljali na upravi, vendar zavetišča za kopitarje v njej niso predvideli. Direktorica je bila sicer navzoča na plenarni seji državnega zbora, na kateri se je »zgodil« ta amandma, a se na njegovo vložitev ni odzvala.
»Kolikor vem, je ministrstvo za notranje zadeve že po tistem, ko je zakon potrdila vlada, MKGP poslalo dopis za ureditev zavetišča za njihove odslužene službene konje. Vidim pa, da zakonska rešitev predvideva zavetišče ne samo za službene, ampak tudi za najdene oziroma odvzete kopitarje. To je ena od potencialnih rešitev obstoječega sistema. Gre za nadgradnjo v smislu dobrobiti teh živali in na UVHVVR bomo to zakonsko določbo upoštevali,« je pojasnila Znojeva. Odgovora na vprašanje, kolikšni naj bi bili letni stroški delovanja takšnega zavetišča, nima, čeprav sofinanciranje zavetišč (doslej smo imeli le tista za hišne živali) bremeni prav proračun UVHVVR.
»Tu bi se morala uprava oglasiti. Jasno bi morala povedati, kaj to pomeni in kako bo to delovalo v praksi. Ne bi smela podleči posameznim poslancem, ki so izsilili ta amandma,« je kritičen kmet in bivši predsednik kmetijske zbornice Roman Žveglič.
Bizjak: Rejne živali niso za oskrbo v zavetišču
Andreja Bizjak, bivša dolgoletna direktorica inšpekcije UVHVVR, poudarja, da si rejne živali zaslužijo, da jih redijo brez bolečin in trpljenja. »Toda rejne so zato, ker so one same in njihovi proizvodi namenjeni za prehrano ljudi, ne za oskrbo v zavetišču. Kaj je cilj zavetišča: da bo krava tam bivala petnajst in konj trideset let? Konj je bil od nekdaj v prvi vrsti namenjen za delo, se pravi za vožnjo, delo v gozdu, lahko je bil namenjen za šport in v nekaterih evropskih državah, ne povsod, tudi za prehrano ljudi. To je bila gospodarska žival,« je dejala Andreja Bizjak.
Meira Hot, pobudnica uzakonitve zavetišča za konje, je predlog takole utemeljila: »To so ena bolj čutečih bitij, ki zelo zaznavajo trpljenje, bolečino, zato si zaslužijo drugačno obravnavo.« Naša sogovornica se ob tem sprašuje, v čem so kopitarji tako posebni, da si zaslužijo zavetišče, druge živali pa ne. »Konj ne trpi nič manj oziroma nič bolj kot govedo, prašič ali kokoš. Mislim, da je zavetišče za kopitarje neka delna rešitev, s katero bodo nekomu ugodili. Že koncesije za veterinarske organizacije so pod drobnogledom, ali so bile pravilno razpisane ali ne. Kako bodo koncesijo razpisali pri zavetišču za kopitarje, ne da bi favorizirali eno društvo, pa si sploh ne znam predstavljati,« je dodala Andreja Bizjak.
