Tarifne postavke za omrežnino se delijo na višje dnevne tarifne postavke v času (VT), nižje dnevne tarifne postavke v času (MT) in enotne tarifne postavke (ET).
Višje dnevne tarifne postavke se obračunavajo vsak delavnik od 6. do 22. ure, torej nižja tarifa velja od 22. do 6. ure. Vendar ta urnik velja za zimski čas. V obdobju, ko velja poletni čas, kar se v Evropski uniji šteje od zadnje nedelje v marcu, ko smo uro ob 2. uri premaknili na 3. uro, se za končne uporabnike cenejša tarifa obračunava od 23. do 7. ure, višja dnevna tarifa pa torej velja ravno obratno, od sedmih zjutraj do enajstih zvečer. Zadnjo nedeljo v oktobru, ko bomo kazalce na uri premaknili za eno uro nazaj, pa se bo znova začel zimski čas in s tem nov urnik cenejše elektrike.
Nižje dnevne tarifne postavke se obračunavajo v preostalem času: ob sobotah, nedeljah ter dela prostih dnevih od 00.00 do 24.00, torej veljajo ves dan.
Primerjava: le podnevi ali le ponoči
Če je denimo vaš operater Energetika Ljubljana, vas en kilovat elektrike (z DDV, brez prispevkov) v času nižje tarife stane 12,5 centa, v času višje tarife pa 15,2 centa.
Recimo, če perete perilo vsak drugi dan, torej 15-krat na mesec (eno pranje porabi okoli 1 kilovat elektrike), je razlika med le nočnim ali le dnevnim pranjem na leto okoli 5 evrov. Podobno je s sušilnim strojem in še marsikatero drugo električno napravo, ki jo lahko na časovnik nastavimo, da se vklopi čez noč in tako privarčujemo. Če imamo denimo manjši električni avtomobil in z njim letno prevozimo 10.000 kilometrov (ob predpostavki, da povprečna poraba znaša okoli 15 kilovatov na 100 kilometrov), letno privarčujemo okoli 40 evrov, če ga polnimo le ponoči.
Povprečna slovenska štiričlanska družina sicer porabi mesečno skupno okoli 350 kilovatov elektrike, kar letno znaša 4200 kilovatov. Če smo torej premišljeni in privarčujemo evro tu in evro tam, se lahko sčasoma nabere lep kupček denarja.
