Tako kot v šolah se bo tudi v vrtcih prvega septembra uradno začelo novo šolsko leto. Nekateri otroci ob rednem vpisu zaradi pomanjkanja prostih mest niso bili sprejeti v vrtec in so se znašli na čakalnih seznamih, te pa si je treba razlagati previdno.
Po besedah predsednice Skupnosti vrtcev Slovenije (SVS) dr. Silvije Komočar je lahko otrok na čakalnem seznamu, ker še ne izpolnjuje starostnega pogoja, ker prihaja iz druge občine, ker želijo starši vključitev pozneje ali ker so izbrali prav določeno enoto.
»Čakalni seznam zato še ne pomeni nujno, da za otroka nikjer v občini ni mogoče zagotoviti mesta,« poudarja predsednica SVS. Po ocenah skupnosti trenutno razpoložljivi podatki ne potrjujejo splošnega pomanjkanja vrtčevskih mest na ravni države. »Nasprotno, število vključenih otrok se zmanjšuje. V šolskem letu 2025/2026 je bilo v vrtce vključenih 79.868 otrok, kar je 2544 oziroma 3,1 odstotka manj kot leto prej,« je pojasnila Silvija Komočar.
Zelo različne lokalne razmere
Sogovornica je poudarila, da je v času letnih dopustov težko pridobiti dovolj obsežen in reprezentativen pregled aktualnih razmer v vrtcih po vsej državi, zato podatki temeljijo na trenutno dostopnih informacijah, ki jih v SVS prejemajo od posameznih članic. »Pri tem želimo biti previdni, saj posamičnih izkušenj ne moremo predstavljati kot stanja v vseh slovenskih vrtcih,« je dejala Komočarjeva. Bolj kot v splošni prostorski stiski vidijo izziv v zelo različnih lokalnih razmerah: v posameznih občinah ali celo samo v nekaterih delih občin namreč vrtčevskih mest res primanjkuje, drugod pa ostajajo nezasedena.
Predsednica SVS je povedala, da nekateri vrtci še vedno delujejo v dotrajanih, najetih, začasnih ali razpršenih prostorih: »Tudi če je otrok manj, to še ne pomeni, da so pogoji ustrezni. Demografske spremembe bi zato morali izkoristiti za izboljšanje kakovosti prostorov, odpravljanje začasnih rešitev ter ustvarjanje boljših pogojev za otroke in zaposlene.«
Ponekod pomanjkljivi ukrepi
Na naše vprašanje, ali so ukrepi ministrstva oziroma države glede prostorske stiske zadostni, je sogovornica dejala, da je vsako državno sofinanciranje investicij v vrtce in osnovne šole dobrodošlo. Pojasnila je, da je bilo ob razpisu za obdobje 2026–2029 za vrtčevske investicije namenjenih približno 44,6 milijona evrov, od 55 prijavljenih vrtčevskih projektov pa jih je bilo izbranih 28.
»To kaže, da država vlaga v vrtčevsko infrastrukturo, hkrati pa tudi, da izkazane lokalne potrebe s tem razpisom niso bile vse pokrite. Zato ne moremo reči, da so ukrepi povsod zadostni. Ob tem pa rešitev ni vedno samo gradnja novih vrtcev. Ker se število otrok zmanjšuje, potrebujemo premišljeno in dolgoročno načrtovanje: prenove neustreznih prostorov, prilagajanje obstoječih kapacitet dejanskim potrebam, odpravljanje začasnih prostorskih rešitev ter stabilno financiranje programov in kadra,« meni Silvija Komočar.
Dodala je še, da so občine kot ustanoviteljice odgovorne za investicije, vendar zlasti manjše občine večje naložbe brez ustreznega in predvidljivega državnega sofinanciranja težko izvedejo.