Čeprav smo se že skoraj navadili na stalne poletne razmere, nas kmalu čakajo spremembe.
»Sobota bo še topla oziroma vroča, sever Slovenije pa bo že zajela hladna fronta, ki bo sicer zelo oslabljena. Večjih padavin ta ne bo prinesla, se bodo pa opoldne in zvečer plohe lahko pojavljale predvsem v severni Sloveniji. Nedelja bo še nekoliko manj vroča. Čaka nas večinoma sončno vreme s temperaturami okoli 30 stopinj Celzija,« je povedala klimatologinja Katja Kozjek Mihelec iz agencije za okolje (Arso).
Od poletja se bomo najverjetneje poslovili že konec prihodnjega tedna. Takrat nas bo glede na zdajšnje napovedi dosegla izrazito hladna fronta.
»Prinesla bo ohladitev, hkrati pa tudi zelo težko pričakovane padavine. Kot kaže za zdaj, bo padlo od 20 pa do 50 milimetrov dežja. Padavine bodo razporejene kar po vsej državi, tako da se tega lahko marsikdo veseli. S tem se zaključuje rekordno vroče poletje, saj bo temperatura v drugi polovici prihodnjega tedna dosegla le malo nad 20 stopinj Celzija,« je dodala.
Najdaljši vročinski val kar tri tedne
Letošnje poletje je sicer v Sloveniji podiralo rekorde glede na podatke med letoma 1991 in 2020, saj je bilo za približno 2,8 stopinje Celzija toplejše.
»Odklon je bil še večji pri najvišji dnevni temperaturi. Popoldnevi so bili za približno 3,6 stopinje toplejši od dolgoletnega povprečja, odklon od najnižjih temperatur pa je znašal 1,9 stopinje Celzija,« je pojasnil meteorolog Gregor Vertačnik.
Vročinske rekorde smo letos dosegli večkrat. Poletje pa sta zaznamovala tudi dva izjemno dolga vročinska valova. Prvi, ki je nastopil konec julija, je prinesel prvi rekord. Že 29. junija so namreč v Podnanosu izmerili 38,7 stopinje Celzija. Po nekoliko hladnejšem obdobju je izrazitejša ohladitev sledila v drugi polovici julija, nato pa se je hitro začel nov vročinski val. Ta je bil najmočnejši v letošnjem poletju in je trajal do sredine avgusta. Na nekaterih merilnih mestih se je temperatura devet ali deset dni zapored povzpela nad 35 stopinj Celzija. Najdaljši vročinski val je skupno vztrajal 20 ali ponekod kar 21 dni.
Rekordno temperaturo so letos 2. avgusta izmerili na postaji Koper Markovec, kjer so termometri zabeležili 40,1 stopinje Celzija. Dva dni pozneje so v Marinči vasi na Dolenjskem izmerili 39,6 stopinje. Kot je dejal Vertačnik, pa temperature še niso presegle absolutnega slovenskega rekorda. Ta naziv drži temperatura 40,8 stopinje Celzija, izmerjena na letališču Cerklje ob Krki.
Rekordne temperature rek
Poletje pa je poleg hude vročine zaznamovala tudi suša in pomanjkanje podzemne vode.
»Letošnje sušne razmere na površinskih in podzemnih vodah so se začele že spomladi in se stopnjevale do julija in vrh dosegle avgusta. Pomanjkanje padavin in visoke temperature so pripomogli k temu, da so bile letošnje sušne razmere, čeprav niso bile nič ekstremnega, nekaj posebnega,« je povedal hidrolog Janez Polajnar.
Na več rekah po Sloveniji so bile izmerjene rekordne temperature. V nekaterih rekah v Pomurju je temperatura presegla 31 stopinj Celzija, na spodnji Savi pa 30 stopinj. Visoke temperature so dosegla tudi jezera. Blejsko in Bohinjsko jezero sta 30. junija dosegla temperaturni rekord okoli 28 stopinj Celzija. Rekordno toplo je bilo istega dne tudi morje, kjer so izmerili 30,2 stopinje Celzija. Absolutni temperaturni rekord morja sicer ni bil presežen. Ta še vedno znaša 31,1 stopinje Celzija, izmerjene leta 2010.
Na Gorenjskem bi za izboljšanje stanja potrebovali najmanj okoli 100 milimetrov padavin, ki bi se infiltrirale v vodonosnike. To pomeni, da bi morala biti skupna količina padavin precej večja, ocenjuje Polajnar, približno okoli 300 milimetrov. Na plitvih vodonosnikih v vzhodni Sloveniji bi bilo potrebnih manj, okoli 40 milimetrov padavin.
Letošnja suša je najobsežnejša
Kljub nekoliko hladnejšim temperaturam v prihodnjih tednih se številni kmetje v tem tednu še vedno soočajo s hudimi posledicami suše. Letošnje poletje je bilo namreč z vidika kmetijske suše izjemno zahtevno. Razmere so se začele razvijati že v začetku leta, nato pa so se zaradi pomanjkanja padavin in njihove neenakomerne razporeditve hitro zaostrile. K temu so pomembno prispevale tudi nadpovprečno visoke temperature in posledično izjemno veliko izhlapevanje vode iz tal in rastlin.
»Treba je reči, da je seveda tudi splošna evaporacija dosegla izjemne vrednosti,« je povedala agrometeorologinja Andreja Sušnik. Pri posameznih meritvah je bila dnevna evapotranspiracija oziroma poraba vode rastlin tudi več kot pet milimetrov na dan. Takšne razmere pomenijo veliko izgubo vode iz tal. Ob pomanjkanju padavin se je zato površinska plast tal hitro izsušila, kar je neposredno vplivalo na stanje rastlin.
»To je slabo, saj so lokalno vodne zaloge zelo hitro povzročile, da so se tla hitro posušila,« je opisala razmere. Letošnja suša se po intenzivnosti uvršča med najpomembnejše sušne dogodke tega stoletja.
»Če gledamo statistiko, kam se bo uvrstila letošnja suša v svoji generaciji, lahko rečemo, da je najobsežnejša, najtežja,« je ocenila.
