Pri zbiranju podpisov so pomagali tudi v strankah odhajajoče koalicije in nekaterih nevladnih organizacijah.
Državni zbor lahko v naslednjem koraku odloči o roku za zbiranje 40.000 overjenih podpisov pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma. Toda poslanci bi lahko že prej sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma – zakon namreč vključuje tudi določbe o davkih in drugih dajatvah, o katerih referendum ni dopusten, prav z vključitvijo teh določb pa predlagatelji po nekaterih ocenah izigravajo pravico do referenduma o zakonu v celoti. Sindikati so ponovili, da se bodo v primeru sprejetja sklepa o nedopustnosti obrnili na ustavno sodišče, v katerega rokah bo nato presoja o ustavnosti takšnega sklepa in dopustnosti referenduma na to temo.
Neenotna stališča pravne stroke
Pravnik Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete je ocenil, da zakon zelo verjetno ne izpolnjuje pogojev za referendum. "Ustava je glede tega zelo jasna – zakoni o davkih in drugih javnih dajatvah niso predmet referenduma," je med drugim poudaril.
Ustavni pravnik dr. Saša Zagorc, prav tako s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, pa je dejal, da o dopustnosti referenduma o zakonih v povezavi z davki ustavnosodne prakse v slovenskem prostoru ni, da pa bi se lahko sodišče pri sprejetju odločitve opiralo na prakso iz drugih primerov in referendum tudi dopustilo, če bi presodilo, da gre za tako pomembno vsebino, da imajo o njej volilci pravico odločiti. V ospredju bo po njegovem torej predvsem vprašanje opustitve neposredne demokracije.
V Pravni mreži za varstvo demokracije so izpostavili problematičnost uporabe tako imenovane omnibus zakonodajne tehnike v primerih, ko zakon poleg drugih vsebin vključuje materijo, ki je po ustavi izvzeta iz referendumskega odločanja, hkrati pa ureja tudi druga področja, glede katerih je referendum načeloma dopusten. Na to je v svojem mnenju opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je poudarila, da lahko takšna vsebina vodi v ustavnopravno problematičen položaj, saj je po veljavni ureditvi referendum mogoče razpisati le o zakonu kot celoti.
Kot so zapisali v Pravni mreži, sklicujoč se na nekatera relevantna pravna mnenja, bi moralo ustavno sodišče pri morebitni presoji dopustnosti referenduma ugotoviti, ali bi zaradi odloga sprejetja zakona oziroma zaradi njegove referendumske zavrnitve prišlo do neposredne ogroženosti finančne stabilnosti države oziroma ali bi bilo onemogočeno stabilno izvrševanje financiranja državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja.
To je bil namreč v osnovi namen referendumske omejitve pri odločanju o zakonih o davkih. V primeru zakona o interventnih ukrepih pa bi, glede na ukrepe, po oceni Pravne mreže težko trdili, da bi pobudniki oziroma državljani na referendumu o tem zakonu ogrožali stabilnost javnih financ. Glede na ustavnopravni okvir, problematično uporabo omnibus zakonodajne tehnike v konkretnem primeru, namen prepovedi razpisa referenduma iz 90. člena ustave in pomen pravice do glasovanja na referendumu iz njihove pravne analize izhaja, da bi ustavno sodišče v morebitni ustavnopravni presoji referendum lahko dopustilo.