Kot so na inšpektoratu za delo pojasnili za STA, so podjetju Progros v letu 2024 zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilu sorazmernega dela regresa za posamezne delavce ter v posameznih primerih pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas brez ustrezne navedbe razloga ter zaradi neizročanja dokumentacije o prijavi in odjavi iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja izdali odločbo o prekršku z izrekom enotne sankcije globe in opominov.
Ob tem so dodali, da na naslovu podjetja v Ljubljani, ki je kot poslovni naslov naveden tudi v evidencah Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), inšpekcijskega nadzora niso mogli opraviti, ker na naslovu ni bilo poslovnega prostora. "Zavezanec je bil v letu 2025 večkrat pozvan k dostavi delovnopravne dokumentacije, pri čemer se ni odzval. Izdanih je bilo več plačilnih nalogov," so poudarili.
Po pojasnilih inšpektorata jih je lani policija obvestila, da zaradi suma storitve kaznivega dejanja vodi predkazenski postopek, zato je inšpektorica za delo o oviranju inšpekcijskega postopka seznanila tudi policijo.
Na inšpektoratu za delo so, kot so pojasnili, v letošnjem letu proti podjetju Progros začeli nov postopek, v katerem so podjetje znova pozvali k predložitvi delovnopravne dokumentacije. "Zavezanec se ponovno ni odzval v postavljenem roku, za oviranje postopka mu je bil izdan še en plačilni nalog," so zapisali in dodali, da postopek sicer še poteka.
Na vprašanje, kaj se je zgodilo s prijavo glede odjave iz zavarovanj na podlagi sporazumne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na kateri je bil ponarejen podpis delavca, ki so jo v imenu nekdanjega zaposlenega v podjetju Progros lani maja oz. aprila na inšpektorat posredovali v Informativnem delavskem centru, pa so na inšpektoratu odgovorili, da je za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, kot je ponarejanje listin, ki so opredeljena v kazenskem zakoniku, pristojna policija v skladu z zakonsko določenimi pooblastili.
Glede denarnih terjatev do delavcev pa so poudarili, da "inšpektor nima pristojnosti in tako ne more zavezancu naložiti njihovega poplačila". "Lahko vodi zgolj prekrškovni postopek v zvezi z opustitvijo dolžnega ravnanja oz. storitvijo nedovoljenega ravnanja storilca prekrška, pri čemer je prekršek dejanje, ki pomeni kršitev zakona in je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija," so še pojasnili.
Poslanec Mijič sicer od 15. junija ni več direktor podjetja Progros, na tem mestu je po novem Miladin Mijič, po navedbah medijev njegov oče. Do spremembe na čelu podjetja prihaja v času, ko je Mijičevo podjetniško delovanje pod drobnogledom medijev zaradi njegovega nastopa funkcije poslanca. Policija naj bi po pisanju portala Necenzurirano Mijiča in podjetje ovadila zaradi suma kršitve pravic delavcev in suma ponarejenja listin. Podjetje naj v določenem obdobju nekaterim delavcem ne bi izplačalo plače in regresa, poleg tega naj bi ponaredilo podpis nekaterih delavcev pod odpovedmi, s katerimi jih je odjavilo iz evidenc Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V Delavski svetovalnici in Informativnem delavskem centru so pred tednom dni predstavili izkušnje treh nekdanjih delavcev, do katerih ima podjetje Progros neplačane terjatve. V vseh treh primerih so zaznali tudi sum kaznivega dejanja ponarejanja listin. Kot so pojasnili, so bili delavci odjavljeni iz zavarovanj zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z njihovimi podpisi, za katere se je izkazalo, da so bili ponarejeni.
Predsednik stranke Resnica in predsednik DZ Zoran Stevanović je sicer delavce, ki naj bi jim podjetje dolgovalo denar, v petek prek družbenih omrežij pozval, naj stopijo z njim v stik, in napovedal, da bo njihov dolg poravnal iz lastnih prihrankov. Pozneje je povedal, da za zdaj kaže, da gre za tri delavce. V stranki so po njegovih besedah začeli tudi "postopek notranjega nadzora", o podrobnostih pa ni želel govoriti. Po poročanju spletnega portala Necenzurirano naj bi gradbeni družbi CGP in Kolektor Koling s podjetjem Progros, ki je bilo njun podizvajalec pri gradnji zapora v Dobrunjah, dogovarjali o plačilu dodatnih del pri tem projektu. Gradbinca naj bi podjetju skupaj nakazala dobrih 32.000 evrov za neobračunana slikopleskarska dela, kar pa je praktično enako vsoti neplačanih davkov, ki jih Mijičevo podjetje dolguje Finančni upravi RS.