Minister Rončević je v nagovoru poudaril, da je znanost eden od temeljev prihodnosti Slovenije, saj ne prispeva le k akademskemu napredku, temveč tudi k razvoju gospodarstva, izboljševanju kakovosti življenja in iskanju odgovorov na ključne izzive sodobnega časa. Ob tem je opozoril, da vrhunski znanstveni dosežki ne nastajajo čez noč, temveč zahtevajo spodbudno raziskovalno okolje, sodelovanje in stabilne pogoje za delo.
Ob čestitkah letošnjim nagrajencem je poudaril, da njihov prispevek presega raziskovalne dosežke, objave in citate, saj s svojim delom prispevajo k razvoju Slovenije, krepijo njen mednarodni ugled in navdihujejo mlade generacije. "Ste zgled, da lahko tudi majhna država z velikimi idejami dosega vrhunske rezultate v mednarodnem merilu," je dejal.
Ob tem je poudaril, da je za nadaljnji razvoj znanosti ključen prenos znanja v prakso, obenem pa ohranjanje močne podpore temeljnim raziskavam, iz katerih pogosto izvirajo največji znanstveni preboji.
Nagrade oz. priznanja je na slovesnosti podelila predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti Maja Ravnikar.
Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Milena Horvat, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov Ferdinand Gubina.
Priznanje ambasadorka znanosti RS je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranje priložnosti novim generacijam prejela astrofizičarka Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici.
Poleg že omenjenih nagrad so podelili tudi Zoisove nagrade za vrhunske dosežke. Prejeli so jih Ingrid Milošev za dosežke na študiju mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Borut Klabjan za dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski za dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti in Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov.
Zoisova priznanja so prejeli Denis Golež za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja, Mateja Sedmak, Barbara Gornik in Zorana Medarić za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok, Hana Uršič Nemevšek za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije, Kristina Sepčić za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, Ademir Hujdurović za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov ter Irena Mlinarič Raščan za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah.
Puhovo priznanje je šlo v roke Aleksandri Lobnik, in sicer za razvoj prebojnih senzorskih in recikliranih tehnologij ter njihov prenos v prakso.
Zoisove in Puhove nagrade, Zoisova priznanja ter priznanje ambasador znanosti RS so najvišja in najbolj prestižna priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalnega dela in tehnologij, razvojne dejavnosti ter inovacij.
Višina nagrad in priznanj je izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti so prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.