Odbor se je odločil, da v letu 2026 podeli 15 nagrad. Med njimi sta dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke. Prav tako bodo podelili šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhovo nagrado za življenjsko delo in Puhovo nagrado za vrhunske dosežke ter priznanje ambasador znanosti. Nagrade in priznanja bodo podelili na slovesnosti 8. novembra v Cankarjevem domu, pred državnim praznikom dnevom znanosti, ki ga v Sloveniji obeležujemo 10. novembra.
Mednarodno uveljavljeni komunikolog Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani si je Zoisovo nagrado za življenjsko delo prislužil s svojim doprinosom na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti. Kemičarka Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan pa prejme Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti.
Puhovo nagrado za življenjsko delo za soustvarjanje temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema prejme Ferdinand Gubina, upokojeni profesor Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in sodelavec Elektroinštituta Milan Vidmar.
Priznanje ambasadorke znanosti bodo za njen prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranje priložnosti novim generacijam podelili astrofizičarki Andreji Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici.
Zoisovo nagrado prejmejo tudi Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Borut Klabjan za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti ter Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov.
Zoisova nagrado priznanja bodo podelili Denisu Goležu za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja, Mateji Sedmak, Barbari Gornik in Zoranu Medariću za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok, Hani Uršič Nemevšek za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije, Kristini Sepčić za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, Ademirju Hujduroviću za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov ter Ireni Mlinarič Raščan za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah.
Puhovo priznanje bo pripadlo Aleksandri Lobnik za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso.
Višina nagrad in priznanj je izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.