Prvi letošnji spomladanski dnevi so bili tudi pri nas zaznamovani z večjim številom ugrizov kač kot prejšnja leta. Po podatkih UKC Ljubljana so letos zdravili že 11 ljudi zaradi ugrizov kač, kar je skoraj toliko kot v celotnem letu 2024. V večini primerov gre za ugrize modrasa ali gada, najpogosteje v gorskih predelih, kjer so ljudje na sprehodih ali pri planinskih izletih.
V duhu zadnjega incidenta, ko je konec minulega meseca kača med sprehodom ugriznila 80-letno žensko, ki je nato kljub posredovanju nujne medicinske pomoči na poti v bolnišnico umrla, so na Biotehniški fakulteti pripravili srečanje na temo Kače v naši bližini: miti, dejstva in sobivanje.
Pred človekom se kača umakne
Kače zaznavajo okolico predvsem z vidom in vibracijami. Ob srečanju z nami pogosto reagirajo s skrivanjem ali sikanjem, le redko pa z ugrizom. Sikanje ni napad, ampak način, s katerim sporočajo: »Tukaj sem, pusti me pri miru.« Kot je poudaril Griša Planinc, vodja projekta Kačofon, je v večini primerov za nas najbolj varno, da se ob srečanju s kačo preprosto ustavimo in ji damo čas, da se sama umakne. »Najboljše je, da ostanemo na razdalji vsaj enega metra, kačo po možnosti fotografiramo za identifikacijo, nato pa nadaljujemo svojo pot, ko se premakne.« Čeprav se sliši nenavadno, lahko s pravilno narejeno fotografijo strokovnjaki določijo vrsto in presodijo, ali gre za strupenjačo.
Pomaga tudi Kačofon
Včasih pa se kače znajdejo v naši bližini, celo v hiši ali kleti. »To pa ne pomeni, da so nevarne. Enostavno iščejo zavetje ali toploto, pogosto pa jih privabi tudi obilica miši in drugih glodavcev,« je povedal Planinc in dodal, da v primeru, da si s plazilci ne želimo deliti prostora, lahko marsikaj storimo sami.
»Urejena okolica, brez odvrženih desk, gradbenega materiala ali odprtih kleti, bo že močno zmanjšala možnost njihove prisotnosti. Pomembno je, da zatesnimo vhode v hišo, kletna okna, dimnike ali druge dostopne točke, skozi katere lahko neopazno vstopijo. Ustavi jih že mreža proti komarjem,« je povedal in dodal, da je v primeru, da kača vseeno pride v hišo, najpomembneje, da ostanemo mirni. »Panika običajno povzroči, da se žival skrije, kar oteži njeno odstranitev. Najbolje je, da prostor zapremo, ji pustimo mir in pokličemo ustrezne strokovnjake,« je povedal in spomnil, da v Sloveniji to vlogo pogosto prevzame projekt Kačofon. »Ta deluje kot svetovalni telefon (040 322 449), kjer na podlagi opisa, fotografije ali posnetka svetujejo, kako ukrepati in, če je treba, tudi pomagajo pri odstranitvi živali.«
Kako ravnati ob ugrizu
V primeru ugriza – kar je izjemno redko – pa velja nekaj osnovnih pravil. »Kače ne odganjamo, saj lahko s tem povzročimo tveganje dodatnega ugriza. Pustimo, da se kača sama umakne – navadno se bo hitro odplazila, saj se človeka boji. Če imamo možnost, jo fotografiramo, saj bo pozneje koristno vedeti, katera vrsta kače nas je ugriznila,« je razložil Planinc in še dodal, da po ugrizu kače ne hodimo sami. »Gibanje pospeši krvni obtok in s tem širjenje strupa po telesu. Ko smo poklicali pomoč, se čim bolj stabilno namestimo, da ob morebitni izgubi zavesti ne padamo in se dodatno poškodujemo.« Sogovornik tudi svetuje, da v bližini ugriza s telesa odstranimo vse tesne predmete (prstane, ure, zapestnice, tesna oblačila). Ugriznjen del lahko očistimo in sterilno prekrijemo, saj rana navadno ni velika, a je priporočljivo, da jo zaščitimo pred okužbo. »Rano lahko hladimo, prizadeti del pa naj bo nižji od srca, da se strup počasneje širi.«
